Recikliranje odpadkov v Rusiji je še v povojih

Če se sprehodite po številnih mestih v Evropi in ZDA, boste videli smetnjake z ločenimi zbiralniki za različne vrste odpadkov, v stanovanjih in hišah pa odpadke ločeno zbirajo tudi gospodinjstva. Medtem ko Zahod postaja vse bolj ekološki v svojem pristopu do ravnanja z odpadki, pa Rusija opaža, da je takšno prakso veliko težje vzpostaviti kot pa jo ohranjati.

Kljub povečani okoljski ozaveščenosti med prebivalci trenutno v Rusiji ni vseobsežnega sistema zbiranja odpadkov. »Območje, ki ga pokrivajo odlagališča, se stalno povečuje,« je z RBTH dejala Violeta Rjabko iz Greenpeace Russia. Pojasnila je, da ruska odlagališča (julija 2015, op. RBTH) pokrivajo okoli 75,000 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj toliko, kolikor je velika Hrvaška (skupaj z morjem).

Eksperimentiranje z odpadki

Ne glede na vse pa se velika mesta trudijo vpeljevati lokalne sisteme ravnanja z odpadki. Kot je povedal Dmitrij Levenc, ustanovitelj okoljevarstvenega projekta Reciklaža, so moskovske občinske oblasti sprožile eksperiment in v več četrti namestile kontejnerje, namenjene recikliranju in ločenemu zbiranju odpadkov. »Kot pravi šef Moskovske občinske uprave za naravne vire, stanovalci te smetnjake uporabljajo zelo vneto,« pravi Levenc. Eksperiment so začeli leta 2012 in ga razširili na skupno pet mestnih okrožij.

Tudi Rusiji grozijo posledice podnebnih sprememb

Toda strokovnjaki iz Greenpeace Russia opažajo, da je eksperimentalni program ločenega zbiranja potekal z nekaj resnimi kršitvami. Okoljevarstveniki pravijo, da četrtina centrov za reciklažo materialov sploh ne dela, zbiralnikov za steklo sploh ni, zbiralniki za ločeno zbiranje pa so pogosto nameščeni kar na tovornjake, ki vozijo po mestu po nepredvidljivem vzorcu.

Vileta Rjabko pravi, da so moskovske oblasti izvajale različne eksperimente s smetmi že od leta 1998. »Toda otipljive rezultate še čakamo: Ni statistično očitnega povečanja količine recikliranih smeti. V istem obdobju je Velika Britanija povečala delež reciklaže odpadkov v uporabne materiale s 7 na 49 odstotkov, San Francisco pa s 45 na 70 odstotkov.«

A vendar, so tudi pozitivne spremembe, opozori Rjabko. »Oblasti v nekaterih mestih se zavedajo problema in poskušajo razviti sistem ločenega zbiranja odpadkov. Na primer, mesto Petrozavodsk je sodelovalo z Greenpeacom pri pripravi načrta za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov. Nekatera druga mesta, kot so Vladivostok, Saransk in Penza, že imajo primerno število reciklažnih smetnjakov.«

DmitrijLevenc je za RBTH povedal, da obstaja v Moskvi tudi več zasebnih centrov za zbiranje materialov, primernih za recikliranje, število rednih obiskovalcev pa se je v enem letu podvojilo. »Urbani aktivisti ne morejo pogledati proč od problema zbiranja in ločevanja odpadkov, zato organizirajo mobilne centre za zbiranje smeti, ki jih vodijo prostovoljci,« je razložil.

Medtem se sprejemajo koraki za razvoj reciklirnih sposobnosti na bolj specializiranih področjih. Levenc omeni prvi center za recikliranje baterij v Rusiji, ki so ga leta 2015 odprli v mestu Čeljabinsk ob Uralu. »Tukaj govorimo o novi tehnologiji, ki so jo razvili v Rusiji. Na novo uporabijo 82 odstotkov materialov iz baterije. V Evropi ta dejavnik nikoli ne preseže 60 odstotkov,« je razkril.

Ozaveščenost še vedno nizka

Po besedah Violete Rjabko se »mnogi ljudje zavedajo problema odlagališč in nevarnosti sežigalnic odpadkov«, glavni problem v Rusiji pa ostaja odsotnost posebnega sistema ločenega zbiranja odpadkov, ki bi pokrival stanovanja. »Na tisoče državljanov zbira odpadke za reciklažo doma in jih pripelje v zbirne centre enkrat na mesec, a morajo za to pogosto prepotovati celo svoje mesto,« je opozorila.

Norilsk: Življenje v najbolj onesnaženem ruskem mestu

S tem se strinja Dmitrij Levents: »Po nekaterih anketah je skoraj 75 odstotkov ruskih mestnih prebivalcev pripravljenih ločevati odpadke, če bi za o namestili posebne kontejnerje pri njihovih domovih.«

Rjabko razlaga, da se sedaj centri za reciklažo papirja, plastike in kovinskih odpadkov zdaj pojavljajo po različnih delih Rusije. »Center za reciklažo plastenk Paltus PET v Moskovski pokrajini trenutno deluje na manj kot 50 odstotkih svojih kapacitet, samo zato, ker ni dovolj materiala,« je dejala.

Toda Levenc vseeno kot še en velik problem navaja nizko ozaveščenost javnosti. »Veliko ljudi v Rusiji še vedno misli, da centrov za ločevanje odpadkov v tej državi ni, zato verjamejo, da bodo tudi stvari, ki se zbirajo v ločenih kontejnerjih, na koncu tako ali tako končale na odlagališčih,« razlaga mentaliteto.

»Sicer pa ljudje preprosto ne razumejo, kaj se zgodi s smetmi, ki jih ne reciklirajo. Če jim bi na primer pojasnil, da so to mehko flis odejo naredili iz recikliranih plastenk, bi se ljudje veliko hitreje vključili v recikliranje.«

Svet leta 2050: Bodo že v treh desetletjih prevladovali intimni odnosi z roboti?