Zakaj Rusi slovijo kot narod, ki veliko pije?
Vir: Ekaterina Lobanova
Leta 2011 je po spletu krožila zbirka zabavnih dejstev v Rusiji, ki jih je sestavil neki Kanadčan, učitelj angleščine v Moskvi. Z nekaterimi točkami na seznamu se Rusi niso strinjali (na primer s tisto, da ne govorijo »hvala« in »prosim«), toda nad podatkom št. 17 se ni pritoževal nihče: »Rusi res veliko pijejo vodko. To ni mit.«
O ljubezni Rusije do alkohola se je govorilo že v časih, ko še same Rusije sploh ni bilo. V letopisih z naslovom Pripoved o minulih letih iz 12. stoletja lahko preberemo zgodbo, kako se Vladimir, stari knez dežele Rus, odloča, v katero vero bi vključil svoje podanike Slovane. Ko je izvedel, da islam prepoveduje žganje, se je takoj odpovedal možnosti, da bi Rus služila Alahu. »Rus rada pije: brez tega ne more iti,« je izrekel knez.
Mimogrede, Rusi takrat niso pili vodko, ampak vino in krepko medico. Po mnenju zgodovinarjev se je vodka v Rusiji pojavila najmanj v 16. stoletju, a je poleg medvedov in matrjošk hitro postala eden od simbolov Rusije. Sovjetski pisatelj Venedikt Jerofejev je v svoji poemi Moskva – Petuški s kančkom ironije celo priporočal, naj mejo med Rusijo in Evropo zarišejo glede na porabo alkohola: »Na eni strani meje govorijo po rusko in pijejo več, na drugi strani pa pijejo manj in govorijo nerusko ...«
Genetika in zgodovina
Zakaj Rusi veliko pijejo? Kot trdi doktorica biologije Svetlana Borinskaja, je eden od razlogov v genetiki: organizem Rusov in tudi drugih Evropejcev počasi predeluje alkohol v toksični etanal, ki povzroča mačka in druge neprijetne učinke. Pri denimo Japoncih ali Kitajcih pa je ta proces veliko hitrejši, zato v glavnem ne morejo spiti veliko alkohola. »Lahko rečemo, da niso geni prisilili Rusov v pitje, so jim pa to omogočili,« pojasnjuje Borinskaja.
Popivanje z Rusi je svojevrstna umetnost
Drugi vzroki so povezani s tem, kako je Rusija regulirala pitje alkohola. Po pisanju zgodovinarja Aleksandra Pidžakova so v 16. oziroma 17. stoletju carji uvedli sistem državnih gostiln: lastniki so morali v zakladnico poslati določeno vsoto denarja, neodvisno od tega, koliko vodke in vina so prodali ali spili, zato so imeli trgovci spodbudo, da prodajo čim več žganja. Vlada je dobila ogromne dobičke od prodaje pijač, prebivalci Rusije pa so se postopoma navadili piti. »Oblast jih je sistematično navadila na gostilno,« izpostavlja Pidžakov.Skozi čas se je ruska oblast vendarle začela zavedati nevarnosti alkoholizacije države. V 19. in začetku 20. stoletja so se pojavljala gibanja za treznost, ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 pa je Nikolaj II. Uvedel popolno prepoved alkohola. Po prihodu na oblast so boljševiki ohranili prepoved, a zgolj do leta 1923. Potem je sovjetska država večkrat razglašala kampanje proti alkoholu – najbolj obsežno so organizirali v času Mihaila Gorbačova med leti 1985 in 1990. Takrat so zmanjšali prodajo alkohola na 5 ur na dan, povišali so cene in celo sekali vinograde.
Pijejo manj, a še vedno veliko
Če pustimo zgodovino in se vrnemo v sedanjost, vidimo, da tudi zdaj Rusi še vedno veliko pijejo, a se je v zadnjih petih letih količina zmanjšala. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije so v Rusiji povprečno spili 15,1 litrov žganja po prebivalcu na leto – četrto mesto za Belorusijo (17,5), Moldavijo (16,8) in Litvo (15.4) (pri Sloveniji izračun znaša 11,6, op. prev.). Po podatkih Rosrebnadzora (Ruska agencija za zaščito potrošnikov) pa je bilo v Rusiji na enega prebivalca popito »več kot 10 litrov čistega alkohola« (točne številke ne navajajo, je pa nižja od 15, op. RBTH).
»Sodeč po številkah so začeli Rusi manj piti,« je v članku za Afišo konec leta 2016 ugotavljal sommelier Anton Obrezčikov. Pri Rostrebnadzoru se z njim strinjajo: »Poraba alkohola se je v primerjavi z letom 2009 znižala.« Po drugi strani agencija hkrati spomni na podatke Svetovne zdravstvene organizacije: Če se spije več kot 8 litrov na prebivalca, to že škodi zdravju prebivalstva. Tako so uradniki prišli do sklepa, da se je s pijanstvom treba boriti še naprej.
Okusno pivo iz Severne Osetije