Ruski veto v varnostnem svetu OZN: »Kaj pa ste vi naredili za prekinitev ognja?«

Kaj piše v resoluciji?

Dokument so v varnostnem svetu OZN predlagale tri države – ZDA, Francija in Velika Britanija. Govori o domnevni uporabi kemičnega orožja v mestu Kan Šejkun v Siriji (južna provinca Idlib) 4. aprila. Sodeč po poročilu ameriške vlade je vojska predsednika Bašarja al Asada uporabila sarin proti »opoziciji, da bi preprečila izgubo ozemlja, ki je ključno za njeno preživetje«. Po zatrjevanju ameriških tajnih služb je napad terjal življenja tamkajšnjih civilistov - število žrtev je znašalo od 50 do 100 ljudi. ZDA so prepričane, da incidenta ni mogla inscenirati opozicija.

Kremelj: Informacija, da Rusija prikriva krivdo Asada v Idlibu, je izmišljena

Osnutek resolucije vsebuje zahtevo, da sirske oblasti predajo vso informacijo o zračnih operacijah na dan napada na Kan Šejkun. Damask bi moral med drugim sporočiti imena »vseh poveljnikov katerihkoli letečih naprav« in organizirati sestanke s temi ljudmi, prav tako bi moral odpreti dostop opazovalcem do vojaških oporišč, s katerih bi bilo teoretično mogoče izvesti napad. Če bi se sumi izkazali za resnične, bi Siriji grozile sankcije in uporaba vojaške sile proti njej.

Zakaj resolucija ni bila sprejeta?

V sredo, 12. aprila, je dokument podprlo 10 članov varnostnega sveta, proti sta bili Rusija in Bolivija, vzdržale so se tri članice – Kitajska, Etiopija in Kazahstan. Ker je osnutek zbral zadosti glasov za sprejetje, je Rusija kot stalna članica izkoristila svojo pravico do veta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar Rex Tillerson sta sicer izjavila, da sta se dogovorila za skupno preučitev situacije, a je zasedanje v OZN vseeno potekalo v zelo napetem vzdušju.

Britanski veleposlanik v OZN Matthew Rycroft je Rusijo obtožil »zlorabe« pravice veta, s katerim ščiti sirsko vlado. Namestnik ruskega veleposlanika v OZN Vladimir Safronkov mu je odgovoril, da London »zastopa interese oboroženih skupin, med katerimi mnoge režejo kristjane in druge manjšine na Bližnjem vzhodu«.

Prvo rusko-ameriško srečanje po incidentu v Siriji

Kakšno je mnenje Rusije o resoluciji?

Rusija nasprotuje resoluciji, ker jo ima za »neprimerno«. Če bi jo spustili skozi, bi to »v bistvu pomenilo legitimizacijo« raketnega napada ZDA na Sirijo, ki se je zgodil v nasprotju z mednarodnim pravom, torej pred preiskavo in brez sankcij varnostnega sveta OZN, je svoje stališče pojasnil ruski predstavnik v OZN Vladimir Safronkov.

Njegov nastop na zasedanju varnostnega sveta bomo najbrž še dolgo pomnili. Ostro je reagiral na besede Rycrofta, da Moskva »brez vesti podpira« Asadov »morilski in zločinski« režim ter da »je Moskva izgubila zaupanje«, čeprav ima Kremelj še vedno čas, da si pravočasno premisli.

»Vsa stvar je v tem, in to vedo že mnogi v OZN, da ste se prestrašili, da bomo sodelovali z Združenimi državami in zaradi tega ne morete spati. Tega se bojite. Delate vse, da bi to sodelovanje preprečili,« je izjavil, nato pa se neposredno obrnil na britanskega diplomata in ga začel kar tikati. Nato je zahteval pozornost britanskega kolega in dejal: »Poglej me, ne umikaj pogleda, zakaj gledaš proč?«

Besedilo nastopa ruskega veleposlanika: »Nastop predstavnika Velike Britanije Rycrofta pa je pokazal, da razmišlja samo o tem, kako bi otežil Vaša prizadevanja, gospod Mistura (odposlanec OZN za Sirijo, op. prev.). Da se politični proces ne bi razvijal. Da bi v varnostni svet vnesel konfrontacijo in sovraštvo. Vsa stvar pa je v tem, in to vedo že mnogi v OZN, da ste se prestrašili, da bomo sodelovali z Združenimi državami in zaradi tega ne morete spati. Tega se bojite. Delate vse, da bi to sodelovanje pretrgali. Ravno zato: Poglej me, ne umikaj pogleda, zakaj gledaš proč? Ravno zato nisi rekel danes nič o političnem procesu. Posebnega nastopa Misture nisi poslušal. Dajete žaljive zahteve porokom mirovnega procesa v Astani. Kaj pa ste vi naredili za prekinitev ognja?«

Pozneje so v Kremlju izjavili, da se jim nastop Safronkova ne zdi nesprejemljiv. »Ničesar žaljivega ni rekel […] prevelika mehkoba ima lahko v prihodnosti zelo žalostne posledice,« je med drugim komentiral predstavnik ruskega predsednika za stike z javnostjo Dmitrij Peskov, ki je izrazil stališče, da je včasih potrebno braniti interese države tudi s povišanim tonom.

Kaj je ob zavrnitvi resolucije v zameno predlagala Rusija?

Poleg resolucije omenjene »trojke« sta bila najprej v varnostnem svetu še dva osnutka. Ena je bila kompromisna različica tega, kar so na koncu predlagale ZDA, Velika Britanija in Francija. V njej sta bila zahteva o zagotovitvi vseh informacij o poletih in dostop do oporišč zamenjana z zahtevo po »popolnem sodelovanju« z OZN in preiskovalno skupino.

Tretjo resolucijo pa je predlagala Rusija. Njeno bistvo je v tem, da zahteva preiskavo in vztraja, da »ne smemo nikogar kriviti, dokler ne bodo znana dejstva«. Ruska federacija je predlagala, naj se na kraj dogodka v Kan Šejkun odpravijo strokovnjaki iz OZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja.

Prizor z zasedanja VS OZN, 12. 4. 2017. Vir: Reuters

Kakšne bodo posledice?

Kot kaže, jih sploh ne bo. Ruska federacije je že osmič blokirala resolucijo o konfliktu v Siriji in vsakič se zatem ni zgodilo nič prelomnega. »Tribuna OZN je že dolgo bolj forum za izražanje svojih misli, nekakšna mednarodna arena,« je za RBTH komentiral direktor Mednarodnega inštituta za politične analize Jevgenij Minčenko. Po njegovih besedah s časom OZN sprejema vse manj realnih odločitev, a je ta tribuna vseeno nujno potreben mehanizem.

Putin: Napad na Idlib je bil napad pod “lažno zastavo” (VIDEO)

»Že prej smo vedeli, da bo prišlo do veta. Zastavlja se vprašanje, kakšen je smisel tega?« je na zasedanju spraševal diplomat iz Bolivije, ki je predpostavljal, da tako Zahod vpliva na pogovore med ZDA in Rusijo. V veliki meri gre za »veliko iluzijo«, čeprav celo nekatere zahodne države mislijo, da bodo lahko osamile Rusijo in tako pritiskale nanjo, pravi namestnik fakultete za svetovno gospodarstvo in politiko na Visoki šoli za ekonomijo Andrej Suzdaljcev.

»Danes je varnostni svet edino redno prizorišče v sistemu mednarodnih odnosov, kjer si lahko med seboj izrečejo pritožbe in predstavijo argumente. In, mimogrede, dobro je, da se vsi odkrito pogovarjajo. Tudi naši partnerji se ne zadržujejo preveč. Diplomacija se včasih umakne polemiki. Včasih je to koristno,« je povedal za RBTH.