Rusi nočejo imeti Alekseja Navalnega za svojega predsednika

Več kot tretjina Rusov (38%) odobrava dejanja ljudi, ki so se 26. marca letos udeležili protestov proti korupciji, enak delež državljanov pa temu nasprotuje (39%). Gre za najnovejše podatke, ki jih je objavila agencija za raziskovanje javnega mnenja Levada-center po množičnih protestih, ki so potekali v kar 100 ruskih mestih, za njihovo organizacijo pa je poskrbel vodja opozicije Aleksej Navalni.

Za predsednika bo kandidiral tudi vidni predstavnik opozicije Aleksej Navalni

Zanimivo je, da Navalni sam po sebi za mnoge ni bil povod za odhod na ulico. Protestnikov, ki so šli na ulico zaradi njega, je bilo manj kot tistih, ki so se protestom pridružili iz radovednosti ali zaradi družbe. Takšnih, ki so se mitinga udeležili, da bi s tem podprli politika, je bilo najmanj. Dva glavna razloga za proteste sta bila korupcija in nezadovoljstvo s trenutno politiko oblasti, je pokazala raziskava.

Aretacije na protestih in rejting Navalnega 

Sociologi so poleg tega tudi preučili, kakšen odnos imajo državljani do ukrepov varnostnih sil na protestih, prav tako so si zastavili vprašanje, ali želijo Rusi videti Navalnega na položaju predsednika države (opozicijski politik pravi, da bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 2018, pa četudi zaradi kazenskega postopka, ki teče proti njemu, za to trenutno sploh nima možnosti).

Moskovska policija je na protestni akciji, za katero oblasti niso dale dovoljenja, v ruski prestolnici pridržala več kot tisoč ljudi, med njimi tudi novinarje, kar je postal povod za javne obtožbe o policijski brutalnosti. Skoraj tretjina vprašanih ocenjuje, da je policija dejansko šla predaleč.

Projekt 2018: Predsedniške volitve kot referendum o Putinu

Kar se tiče rejtinga priljubljenosti Navalnega, ta še naprej ostaja precej nizek, čeprav se je število njegovih odkritih pristašev v samo enem mesecu kvalitativno povečalo – od januarja do februarja 2017 je njegova podpora narasla z 1% na 4 %.

»V prvi vrsti je to povezano s tem, da je uspel Navalni obrniti stvari proti vladi in je postal voditelj negativnega dnevnega reda,“ je za RBTH Slovenija komentiral Pavel Salin, direktor Centra za politične študije Univerze za finance.

Po podatkih Levada-centra je priljubljenost Navalnega najostrejši padec doživela leta 2013, ko je s 6% padla na komaj 1%. “Prav leta 2013 je Navalni v očeh oblasti iz ‘norega blogerja’ postal figura, na katero je treba biti pozoren. Na volitvah za župana Moskve je naenkrat postalo jasno, da bi lahko Navalni – če bi se nastale primerne okoliščine – osvojil velik odstotek glasov (27% in drugo mesto, op. RBTH Slovenija),” je dejal Salin. Po mnenju politologa so prav takrat proti opozicijskemu politiku sprožili veliko kampanjo, ki jo spremljajo kazenski postopki: zaradi tega so v zavest ljudi uspeli vcepiti idejo, da je Navalni kriminalec.

“Zdaj je Navalni dosegel nov nivo priljubljenosti – na nacionalni ravni. Vendar pa brez pozitivnega programa ne bo uspel preseči teh 5-6 %. Medtem se je izčrpala tudi petletna kampanja oblasti za diskreditiracijo Navalnega. Z drugimi besedami, trenutno je vse v relativnem zastoju,” je dejal Salin.

Protesti proti korupciji v Rusiji: »Hočemo spremembe, ne obljub!«