V Sloveniji se mudi delegacija Orlovske pokrajine
Orlovska oblast je z okoli 750 tisoč prebivalci eden od najmanjših subjektov (regij) Ruske federacije, o katerem v Sloveniji ne slišimo pogosto. Središče pokrajine, Orjol (v prevodu: Orel), ima le malo več prebivalcev kot Ljubljana. Večji ruski mediji so v zadnjem času temu delu države še največ pozornosti najbrž namenili jeseni, ko so v mestu odkrili prvi in edini spomenik Ivanu IV. Groznemu, zloglasnemu prvemu ruskemu carju, ki je leta 1566 ustanovil to mesto za potrebe zaščite južnih meja Moskovske države.
Sedaj v Sloveniji gostuje obsežna delegacija iz Orlovske oblasti na čelu s pomembnimi predstavniki regionalne politike in gospodarstva. Dolgo časa se je govorilo, da bo s političnim vrhom osebno prišel tudi guverner te pokrajine Vadim Potomski, a se je na koncu izkazalo, da so se včeraj v Slovenijo na koncu odpravili njegovi namestniki in župan mesta Orjol.
Zakaj je prišla delegacija
Gostje bodo poskušali okrepiti vezi med svojo pokrajino in Republiko Slovenijo. Med drugim danes poteka poslovni forum na Gospodarski zbornici Slovenije, ko bodo izvedli predstavitve različnih gospodarskih, turističnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih zmogljivosti regije ter poslovne pogovore med ruskimi in slovenskimi podjetji. V načrtu so tudi delovna srečanja s slovenskim gospodarskim ministrom, predsednikom Državnega sveta in ljubljanskim županom, sproti pa se bodo »Orli« ustavili še na Žalah pri spomeniku ruskim in sovjetskim vojakom, ki so padli na slovenskem ozemlju med prvo in drugo svetovno vojno.
Skupaj s politiki in gospodarstveniki je prišel tudi tamkajšnji Guvernerski komorni zbor LIK, ki bo imel danes in jutri dva brezplačna koncerta. V Ljubljani mu lahko prisluhnete nocoj, 5. aprila, ob 19. uri v Unionski dvorani na Miklošičevi 1, jutri, 6. aprila, ob 17.00 pa bodo isti koncert izvedli še v Minoritski cerkvi v Mariboru. Zbor nastopa z obsežnih repertoarjem duhovne in posvetne glasbe različnih obdobij, slogov, skladateljev in avtorjev, od Čajkovskega in Mozarta do ljudskih pesmi iz različnih držav sveta. Pohvali se lahko z nagradami na ruskih in mednarodnih tekmovanjih, kot so Pojoča Rusija (Moskva), Hayamim (Izrael) in Božična Praga (Češka).
Vse to bodo jutri nadgradili z obiskom Štajerske, ko bodo v Mariboru na podoben način ponovili predstavitve regije in srečanja s slovenskimi podjetji, ob tem pa bodo še položili cvetje pred grobom sovjetskih vojakov in Spomenikom miru. Vrhunec »štajerske turneje« bo podpis pogodbe o sodelovanju med Univerzo v Mariboru in Orlovsko državno univerzo Ivana Turgenjeva.
Vir: RBTH
V kmetijski regiji ima Slovenija pomembno težo
Ob gostovanju v Sloveniji orlovski mediji ne pozabijo omeniti, da je februarja letos guverner Potomski podpisal 400 milijonov evrov težko pogodbo s slovenskim podjetjem Riko. Firma, ki pri nas velja za enega od glavnih slovenskih igralcev na ruskem trgu in je v regiji prisotna že dlje časa, namerava tam graditi tovarne obutve, usnja, predelave žita in mesni kombinat.
»Gre za največjo investicijsko pogodbo v vsej zgodovini Orlovske oblasti,« je takrat poudaril Vadim Potomski. Nekateri lokalni novinarji so se spraševali, kako daleč so zares že prišli pri uresničitvi ambicioznega projekta, guverner pa je za medije zagotovil, da »stoodstotno garantira, da se bodo tovarne gradile«. Med vidnimi slovenskimi podjetji v regiji pa lahko na primer omenimo tudi Kolektor.
V gospodarski sestavi regije veliko vlogo igra kmetijstvo, kar je bilo vidno že po programu ob obisku Slovencev v Orjolu, ko so si ogledovali zlasti tamkajšnji kmetijsko-proizvodni sektor. V industriji igrata pomembno vlogo prehrambena in kovinska industrija, ki sta tudi v precejšnji meri vezana na kmetijsko panogo. Vse to se vsaj delno odraža tudi v sestavi gostujočih ruskih podjetij, ki pa si prizadevajo, da bi bil proces dvosmeren in želijo tudi sami okrepiti svoj lasten izvoz v Slovenijo.
Ruska delegacija vključuje podjetja s področja elektroindustrije, inženiringa, agroživilstva, usnjarstva in gumarstva, gradbeništva in cateringa. GZS omenja organizacije Proton-Impuls, Pumos, Site expert, Krasnaja zvezda, Orelmaslo, Orlovskij melkombinat, Georgijevsko kobilarno, kmetijo Glava, podjetji Adria in Nerussa.
Medicinski turizem v Rusiji je v razcvetu
Orjol veliko stavi na tujce
Orjol daje zelo veliko na privabljanje naložb iz tujine. Kot je guverner za RBTH dejal pred dvema letoma, želijo v pokrajini okrepiti prizadevanja za vzpostavitev celotnih proizvodnih verig na domačem območju. »Eden od največjih problemov je 'izvijačna proizvodnja', ki je dandanes v Rusiji zelo pogosta. Če tovarna preneha delovati, je ne bomo mogli ponovno zagnati sami, ker komponente niso narejene v Rusiji in so izvožene,« so ga takrat citirali v naši angleško jezični redakciji.
Med veliki investitorji, ki se jim z novo naložbo pridružuje Riko, se omenja Coca Cola, ki ima tam eno od največjih podružnic v Evropi in plačuje »dokaj velike davke«, guverner je izpostavil tudi proizvodnjo keramičnih ploščic italijanske Kerama Marazzi. Tu je tudi francoski farmacevtski velikan Sanofi-Aventis, ki je lani v Orlovski oblasti zagnal proizvodnjo inzulina najnovejše generacije.
Seveda je pri takšnem privabljanju tujcev vedno potrebna previdnost, da tuji investitor ne pride samo izkoristiti regije za kratkoročni profit, temveč da redno plačuje davke, zagotavlja delovna mesta in drugače skrbi za splošen razvoj regije. Za RBTH je predstavnik regionalne vlade za gospodarstvo Jurij Jesipov pred leti izrazil prepričanje, da jim to tam dokaj uspeva.
V Orlovski oblasti med drugim deluje francoski farmacevtski velikan Sanofi-Aventis. Vir: ITAR/TASS
Dežela dveh ruskih pisateljev-realistov
Iz Orlovske regije prihajata dva ruska pisatelja, ki ju uvrščamo med pomembne avtorje ruskega realizma – Nikolaj Leskov in Ivan Turgenjev, po katerem danes nosi ime tudi mestna univerza. Oba pisatelja imata danes v regiji svoj muzej.
Osrednje mesto se lahko pohvali z zanimivo cerkveno in meščansko arhitekturo ter številnimi spomeniki pisateljem, simbolom mesta in sovjetskim vojakom, pa parki Četrt tankistov, Parkom kulture in oddiha in Plemiško gnezdo – slednje je postalo tudi naslov enega od romanov Turgenjeva in tako zaslovelo po vsej Rusiji.
»Slovenija in Rusija kažeta, da je mogoče sodelovati tudi v zaostrenih razmerah«