Svilna pot Kitajska-Rusija-EU: Priložnost za gospodarstvo, a tudi za terorizem
Kitajski zunanji minister Wang Yi je danes izjavil, da Kitajska močno verjame v dolgoročne dobre odnose z Rusijo.
To je pojasnil v odgovor na novinarsko vprašanje, ali bi se lahko zaradi politike nove administracije v ZDA spremenili tudi odnosi med Rusijo in Kitajsko. »Odnosi med Kitajsko in Rusijo niso podvrženi zunanjim dejavnikom in se zaradi njih ne morejo poslabšati,« je dejal. Po njegovih besedah so partnerski odnosi med državama rezultat strateške odločitve obeh strani na podlagi svojih interesov, ki so uspešno prestali različne težke preizkušnje in so sedaj na zelo visoki ravni, Kitajska pa bo vesela tudi boljših odnosov med Rusijo in ZDA, je še pojasnil Wang, poroča Gazeta.ru.
Kot je danes poročala agencija RIA Novosti, uradni podatki kitajske carinske službe kažejo, da je bila blagovna menjava med državama januarja in februarja 2017 za 28,8% višja kot v enakem obdobju lani. Uvoz iz Kitajske v Rusijo se je povečal za 44,3% in je znašal 6,15 milijard dolarjev, promet v obratno smer pa za 14,9% in je znašal 5,43 milijard dolarjev.
Državi povezuje tudi ambiciozni kitajski projekt t. i. nove Svilne poti, ki bi preko hitrih prometnih povezav povezala Kitajsko in Evropo preko Rusije. Po načrtih bi lahko tovor iz kitajskega mesta Chongqing do mesta Duisburg v zahodni Nemčiji prepotoval v zgolj 15-16 dneh, medtem ko sedanja morska pot med mestoma traja 36 dni.
Contra Magazin: »Svilna pot« od Evrope do Kitajske se razvija v polnem zamahu
Voditelja Rusije in Kitajske Vladimir Putin in Ši Džinping sta 8. maja 2015 podpisala skupno izjavo o sodelovanju pri tem projektu in krepitvi gospodarskih vezi v okviru Evrazijske gospodarske unije, dober znak za projekt pa je bila tudi uspešna pot vlaka od Kitajske do Velike Britanije.
Kot so zapisali v objavi na portalu Mirtesen.ru, projekt čaka še veliko težkih izzivov. Po eni strani so tukaj prisotni veliki stroški za Kitajsko (več deset milijard dolarjev), a se ti lahko v prihodnosti več kot povrnejo, v bilijonih dolarjev. Za financiranje projektov je Peking ustvaril več kanalov financiranja, kot sta Azijska banka za infrastrukturne naložbe (AIIB) in Sklad Svilna pot, z uspešnimi investicijami in dobrim planiranjem pa Kitajska že ima največji bančni sistem na svetu, piše avtor prispevka.
So tudi drugi problemi: Roki izgradnje so zelo kratki, sredstev je malo, transportni sistem pa vodi tudi skozi države, ki so v smislu razvitosti prometne infrastrukture relativno zaostale, zato bodo potrebne še zelo obsežne naložbe. Hkrati so nujno potrebni stabilni dogovori med tranzitnimi državami, ki imajo tudi konfliktne interese. A vendar lahko projekt prinese toliko novih poslovnih priložnosti in delovnih mest, tudi Rusiji, da bodo države morda pripravljene na njegovo izvedbo do konca.
Poleg tega obstaja še eden »trn v peti« Svilni poti. Gre za avtonomno provinco Sinkiang oziroma Ujgursko regijo, kjer prevladujejo muslimani. V regiji so prisotne določene separatistične težnje in napetosti na verski osnovi, a največji problem predstavlja nevarnost radikalnega islamizma in terorizma. Tudi iz te regije so se šli nekateri radikalci bojevati v vrste Islamske države v Siriji, na Kitajskem pa so izvedli nekaj terorističnih napadov, ki so zahtevali več deset življenj.
Kitajska je začela aktivno sodelovati tudi v dogajanju v Siriji in tja usmerjati denar za obnovo infrastrukture, humanitarno in tudi vojaško pomoč. To počne iz podobnih vzrokov, kot jih razglaša Rusija: Da bi že vnaprej uničila borce terorističnih organizacij čim dlje od svojega lastnega ozemlja, piše avtor prispevka.
Njeno vpletanje v sirski konflikt hkrati zaostruje nasprotja interesov proti največji gospodarski in geopolitični tekmici, Združenim državam Amerike. Tu bi bil lahko pomemben dejavnik tudi terorizem, saj bi njegovo povečanje na Kitajskem slabo vplivalo tudi na konkurenčnost proti ameriški tekmici.