Islamska država izgublja teren, toda boja še ni konec

Vodja teroristične skupine Islamska država Abu Bakr al-Bagdadi je po poročanju iraške televizije Al Sumaria v minulih dneh objavil »poslovilni govor«. Glavar skupine je domnevno priznal poraz Islamske države v iraškem Mosulu, kjer njihove položaje napada iraška vojska s podporo koalicije pod vodstvom ZDA, ter pozval podpornike k begu iz mesta ali mučeništvu.

Al-Bagdadijev poziv je videti sumljivo. Za Islamsko državo ni značilna retorika porazov, pravijo strokovnjaki, ki so povečini prepričani, da so iraške oblasti razširile dezinformacije, da bi spodkopale bojni duh teroristov. Je pa res, da gre terorističnemu »kalifatu« trenutno res slabo.

Na spletu že prve fotografije osvobojene Palmire

Vojna na dveh frontah

Iraška vojska skupaj z zahodnimi zavezniki izriva teroriste iz njihove »prestolnice« Mosul. Januarja je vlada prevzela nadzor nad vzhodnim delom mesta. Sedaj potekajo boji za Zahodni Mosul, kjer vladne enote počasi, a zanesljivo osvajajo četrt za četrtjo.

Hkrati Islamska država doživlja poraze v Siriji. 23. februarja so turški vojaki potisnili borce iz severnega mesta Al-Bab, 2. februarja (včeraj) pa je obrambni minister Sergej Šojgu sporočil Vladimirju Putinu, da je sirska vojska s podporo ruskega vojaškega letalstva osvojila Palmiro, ki je bila pod nadzorom Islamske države od decembra 2016.

Dim se je nad Mosulom vil po napadu na skrajneže Islamske države, Irak, 1. marec 2017/ Reuters.

Umik, toda ne predaja

Kljub porazom v Siriji in Iraku je še prezgodaj, da bi govorili o kolapsu teroristične skupine, so prepričani uradni predstavniki in strokovnjaki. Tako je poveljnik mednarodne operacije proti IS v Iraku in Siriji, general-polkovnik Stephen Townsend, opozoril, da je samo v Mosulu ostalo še najmanj 2000 teroristov, zato koalicijo čakajo težki boji.

Preboj v Palmiri in verjetnost taktičnega umika Islamske države

»Ne verjamem poročanju [iraških medijev], da pripadniki Islamske države množično zapuščajo svoja ozemlja in bežijo,« je za RBTH povedal Grigorij Kosač, profesor na katedri za sodobni Vzhod na Ruski državni univerzi za humanistiko (RGGU). Po njegovih informacijah so borci zelo vešči bojev v mestih: s pomočjo podzemnih tunelov lahko nepričakovano napadejo nasprotnike, celo tam, kjer ozemlje povsem nadzorujejo vladne enote. »V Mosulu potekajo srditi spopadi in enako bo v Rakki [sirska »prestolnica« Islamske države], ko bodo pričeli z ofenzivo nanjo,« meni Kosač.

Zmeda v severni Siriji

Mesto Rakka na vzhodu Sirije ostaja glavna trdnjava skrajnežev po padcu Mosula. Da bi uničili Islamsko državo, je potrebno iti v ofenzivo na Rakko, ki pa je sedaj ne more nihče napasti. Mesto je najlažje napasti iz severnih predelov Sirije, kjer se proti Islamski državi borijo Turki in pro-kurdske Sirske demokratične sile, vendar sta ti dve sili hkrati v konfliktu med seboj.

Tillerson sporočil ameriške pogoje za sodelovanje z Rusijo v Siriji

Turška vojska je avgusta 2016 vstopila v Sirijo, uradno zaradi boja proti Islamski državi, toda strokovnjaki so večkrat opozorili, da je v resnici glavni cilj Turčije preprečiti nastanek avtonomije Kurdov na severu Sirije. Kakor hitro bi pregnali Islamsko državo s severa države, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan obljubil, da naslednji cilj njegove vojske ne bo Rakka, temveč Manbidž, ki ga nadzorujejo Sirske demokratične sile. V SDS ključno vlogo igrajo Kurdi, ki so prepričani, da Turki pomagajo teroristom, zato so se pripravljeni bojevati.

Sirski Kurdi, ki so na čelu SDS, pa uživajo podporo ZDA. 28. februarja je postalo znano, da so okoli Manbidža namestili ameriške specialce. Razvile so se napetosti, ki Turčije niso pripeljale samo na rob spopada proti Kurdom, ampak tudi proti ZDA.

Člani iraških varnostnih sil z zastavo Islamske države, ki so jo odstranili po spopadu s skrajneži Islamske države v zahodnem Mosulu, Irak, 27. februar 2017 /Reuters.

Rusija poskuša pomiriti strani

Vodja Oddelka za raziskovanje konfliktov na Bližnjem vzhodu na Inštitutu za inovativen razvoj Anton Mardasov opaža, da se je Rusija znašla v zelo težkem položaju »med tremi ognji«. Rusija hkrati podpira Bašarja Asada, ohranja dobre odnose s Turčijo in se trudi preprečiti turško vojno proti Kurdom v severni Siriji.

Mardasov je spomnil na včerajšnjo izjavo Sirskih demokratičnih sil, v kateri so sporočili, da so Kurdi dosegli dogovor z Rusijo, po katerem bodo odredi Asadove vojske delovali kot »tamponsko območje« med Manbidžem in turško vojsko. Mardasov je prepričan, da Rusija in ZDA na takšen način poskušata ločiti Turke in Kurde, doseči dogovor o statusu Manbidža in preusmeriti prizadevanja turške vojske na ofenzivo na Rakko.

Kaj počne Rusija v Siriji?

Strokovnjak za RBTH pojasnjuje, da je situacija trenutno zamegljena: »Seveda bosta Putin in Erdoğan na srečanju v Moskvi 9. marca razpravljala o Siriji. Dokler ne bodo znani rezultati teh pogovorov, je težko vleči zaključke.« Mardasov pravi, da trenutni ni jasno niti stališča nove administracije ZDA, vsaj dokler Donald Trump ne bo dajal izjav v zvezi s poročilom o strategiji boja proti Islamski državi, ki mu jo je dostavil Pentagon. V vsakem primeru je sesutje »kalifata« mogoče pričakovati šele takrat, ko bodo preštevilni sovražniki uspeli rešiti medsebojne konflikte in usmeriti vse napore v boj proti terorizmu