Norveški časopis Ny Tid: Lažejo nam o razmerah na Krimu pod Rusijo
Norveški časopis Ny Tid je objavil članek z naslovom Sedem dni na Krimu, v katerem razbijajo ustaljene predstave na Norveškem in na Zahodu o razmerah na Krimu, ki se je leta 2014 priključil Ruski federaciji. Članek je preveden tudi v ruščino na portalu InoSMI.
Odkar so se po dogodkih v Ukrajini ostro zaostrili odnosi med ZDA oziroma Zahodom in Rusijo, so naslovnice norveških časopisov začele krasiti podobe Vladimirja Putina z naslovnicami, ki so ruskega voditelja označevale za diktatorja in mu pripisovale željo po obnovitvi ruskega imperija, zahodna propaganda nekaterih medijev pa je imela v štirih letih že toliko vpliva, da so se mnogi državljani začeli resno bati morebitne ruske invazije na Norveško, medtem ko NATO krepi svojo vojaško prisotnost ob mejah z Rusijo, pišeta avtorja prispevka.
»Da bi se izognili enostranskim informacijam,« sta se novinarja tega mesečnika odločila, da sama za en teden obiščeta krimski polotok skupaj z majhno nemško politično-gospodarsko delegacijo in sama preverita razmere na terenu. Pri Ny Tid so si želeli odgovoriti na vprašanja, ali so Norvežani zadosti objektivno informirani o razmerah, zakaj je preko 90% ljudi glasovalo za priključitev z Rusijo in ali res prihaja do kršitev pravic manjšin, kot trdijo nekateri mediji.
Poleg uradnih srečanj s predstavniki oblasti so se uspeli pogovarjati tudi s preprostimi ljudmi, za začetek v kulturnem centru krimskih Tatarov, v kavarni in v armenski restavraciji v Bahčisaraju. Njihovi sogovorniki so izrazili zadovoljstvo nad priključitvijo k Rusiji, ki je med drugim začela financirati tudi posebne programe za krimske Tatare. Ti vključujejo obnovo starih zgradb in vrnitev zemljišč vsem potomcem Tatarov, ki so bili v času Stalina izgnani s polotoka.
Odobravanje priključitve Rusiji so slišali tudi v ukrajinski restavraciji in v pogovorih z ljudmi na ulicah Sevastopola. Mnogi so se resno bali posledic, ki bi jih lahko povzročila skrajna desnica v Kijevu, zato so bili veseli priključitve Rusiji, so razložili avtorjema prispevka. Sogovorniki so izrazili tudi ponos, da prebivalci polotoka sedaj jedo lokalno sadje in zelenjavo, sankcije EU in Norveške pa so dale velik pospešek razvoju tamkajšnjega kmetijstva. Predstavniki nacionalnih manjšin so pohvalili priznanje njihove kulturne dediščine in uradne investicije v zgradbe in infrastrukturo, ki kažejo, da je njihova kultura na Krimu priznana.
Tudi avtorja prispevka sta po pogovorih z različnimi prebivalci Krima prišla do zaključka, da je tukaj priključitev Rusiji potekala v skladu s pravico ljudstva do samoodločbe in v skladu z mednarodnim pravom, zato tukaj ni mogoče govoriti o kakšni »aneksiji«. »Naši zaključki so naslednji: Od norveških medijev ne dobivamo objektivnih informacij. Večina tako imenovanih strokovnjakov govori svoje mnenje in so tako ali drugače pod vplivom. Očitna večina prebivalcev Krima je glasovala za priključitev Ruski federaciji s svojimi čustvi in drugimi vezmi z Rusijo. Ponos in veselje s pridobitvijo ruskega potnega lista in tudi registrskih tablic sta velika in sta povsod vidna. Nismo videli niti ruskih vojakov niti statistov, ki bi izražali navdušenje nad Putinom,« sta komentirala novinarja.
V zaključku prispevka je Ny Tid pozval k večji toleranci do Rusije, ki ima bistveno krajšo demokratično tradicijo, a je po drugi strani mnogo let trgovala z Norveško in žrtvovala največ ljudi za rešitev Evrope izpod nacizma. »Mar je res v norveških interesih, da povsod izključujemo Rusijo, ukinjamo trgovinske in investicijske projekte ter obsežno krepimo sile Nata, kar ne izgleda nikakor drugače kot pa provokacija? Že izraz 'Putinov prijatelj' je žaljiv in govori o tem, kako daleč smo zašli. A ni res, da moramo za reševanje nesoglasij na začetku razumeti drug drugega?« so sklenili svoj članek pri norveškem časniku.