Rusija prepovedala uvoz hrane velike večine proizvajalcev iz Hrvaške
Rusija na začetku tega leta ni izdala dovoljenj za uvoz v državo številnim hrvaškim podjetjem iz prehrambenega sektorja. Odstranitev vrste hrvaških podjetij s seznama izvoznikov v Rusijo je nov korak nazaj v rusko-hrvaških odnosih, piše Jutarnji list.
Od hrvaških podjetij imata dostop do ogromnega ruskega tržišča z okoli 145 milijoni potencialnih potrošnikov samo še Podravka in Sardina. Informacijo so objavili v nekaterih hrvaških medijih in jo potrdili tudi na Hrvaški gospodarski zbornici ter v poslovnih krogih. Hrvaško zunanje ministrstvo se ni odzvalo na te informacije, medtem ko na ruskem veleposlaništvu in pri hrvaških izvoznikih informacije niso želeli komentirati. Po informacijah hrvaškega časnika je ruski ukrep med drugim oškodoval Vindijo in Koko, Perutnino Ptuj – Pipo iz Čakovca ter Belje in PIK Vrbovec, ki sta pod Agrokorjem.
Moskva je prižgala rdečo luč tistim hrvaškim podjetjem, ki niso izvažala na ruski trg že več kot 36 mesecev, podjetja, ki niso izvažala v Rusijo 18 mesecev, pa so suspendirana. Razloge za odsotnost izvoza je mogoče iskati v sankcijah, ki so jih Hrvaška in celotna EU uvedli proti Rusiji, pojasnjuje avtor prispevka. Pri Hrvaški gospodarski zbornici so pojasnili, da gre za standardni postopek Federalne službe za veterinarski in fitosanitarni nadzor.
Večina sogovornikov Jutranjega lista je dejala, da gre za izključno trgovinsko odločitev brez političnega ozadja, podobno so prepričani glede prepovedi uvoza perutnine in jajc zaradi primerov ptičje gripe. Kljub temu hrvaški časnik spomni, da se je ukrep zgodil ravno v času poslabšanja političnih odnosov med Rusijo in Hrvaško.
Prejšnji teden je ruski veleposlanik sporočil, da Agrokor ni med ključnimi hrvaškimi podjetji za sodelovanje z Rusijo in mu ruske banke ne bodo nudile novih kreditov, pred meseci pa je Moskvo razjezil hrvaški premier Andrej Plenković, ki je med obiskom v Kijevu ukrajinskim oblastem ponudil pomoč Hrvaške pri vračanju ozemelj pod nadzorom upornikov z lastnimi izkušnjami iz vojne v 90. letih.
Anonimni diplomat in gospodarstvenik sta za Jutarnji list izjavila, da ima (geo)politika v ruski gospodarski politiki pomembno težo in so ruske oblasti zelo pozorne, kako so se določena podjetja obnašala med gospodarsko krizo in jih temu primerno tudi obravnavajo.
Kljub najnovejšim zapletom so sogovorniki prepričani, da se bodo odnosi med Moskvo in Zagrebom v prihodnje izboljšali, zaključuje Jutranji list.