Kako je Rusija postala največja država na svetu?

Rusija je največja država na svetu. Njena površina znaša 17,1 milijonov kvadratnih kilometrov. Po velikosti je enaka 25 Francijam ali 47 Nemčijam. Razlog za njeno velikost tiči v zgodovini.

Nastanek Rusije je bil sprva podoben kot pri kakšni drugi tradicionalni evropski državi. Številne kneževine so bile do 15. oz. 16. stoletja v konfliktu, nato pa je Moskva dosegla prevlado. Moskovski knezi so uspeli nadvladati druge in združiti ozemlja, na katerih so živeli Rusi.

Širjenje na vzhod

Zloglasni Ivan Grozni, prvi ruski car

Potem je nastopil tisti najbolj zanimivi del. Že v času Ivana IV. Groznega (1533-1584) so se ruski kozaki odpravili na osvajanje ozemelj izza uralskih gora – v Sibirijo in na Daljni vzhod. Azijski del Rusije danes predstavlja 77 odstotkov njenega ozemlja, kar pomeni, da je Rusija postala največja država na svetu ravno po zaslugi osvajanja Sibirije.

Moskva je vzhodna ozemlja osvajala brez večjih težav. Rusi so že leta 1645 prispeli do obale Tihega oceana. Predsednik Mednarodne geografske zveze Vladimir Kolosov našteva dva razloga, zaradi katerih ruska ekspanzija v Sibiriji in na Daljnem vzhodu ni naletela na izrazit odpor.

Prvi razlog je ta, da je na ogromnih in mrzlih področjih živelo zelo malo ljudi. »Še zdaj je gostota ozemlja takšna, da tam živita dva prebivalca na en kvadratni kilometer, v 18. stoletju pa je bil ta pokazatelj še manjši,« je pojasnil Kolosov za RBTH. Drugi razlog tiči v tem, da za sibirska plemena združevanje z Rusijo ni predstavljalo nekega problema.

Ogromen imperij

»Rusi niso težili k temu, da bi pritiskali na lokalna plemena. V glavnem jih je zanimalo krzno, ker je predstavljalo vredno blago v trgovini z Evropejci,« pojasnjuje strokovnjak. Avtohtona plemena so lahko mirno živela enako kot prej, Rusija pa jim je zagotavljala varnost v zameno za davek. Po besedah Kolosova je to odgovarjalo vsem, zato je širjenje Rusije po Sibiriji v veliki meri potekalo po mirni poti.

Osvajanje Sibirije: Diplomacija pred orožjem

Po drugi strani se je Rusija na zahod in jug širila z veliko več odpora, saj se je morala za ta ozemlja vojskovati s Poljsko, Turčijo in drugimi vplivnimi silami. Ne glede na vse se je Ruski imperij razširil na ogromno površino, ki je bila še večja od današnje Rusije – znašala je kar 21,8 milijonov kvadratnih kilometrov.

Ruski uradnik Aleksander Polovcov je leta 1865 poudaril, da je Rusija tako velika, da je z njo zelo težko upravljati, saj včasih niso mogli niti spremljati, kaj točno se je dogajalo na njenih mejah: »Danes je prišlo sporočilo, da je general Černjajev zavzel Taškent [mesto v Aziji in današnja prestolnica Uzbekistana]. Nihče ne ve, zakaj in čemu. Zdi se, da je nekaj erotičnega v tem, kar se dogaja na mejah našega imperija ...«

Veliko ozemlja, malo ljudi

Ruski imperij je zamenjala Sovjetska zveza, ki je bila še večja, saj se je razprostirala na 22,4 milijonov kvadratnih kilometrih. Rusija je današnjo podobo dobila po razpadu Sovjetske zveze, iz katere je nastalo 15 neodvisnih držav.

Čeprav ima Rusija ogromno površino, je po številu prebivalcev šele na 9. mestu na svetu. Ima 146 milijonov prebivalcev, le 10 milijonov več od Japonske, ki se razprostira na 45-krat manjšem ozemlju. Vladimir Kolosov spomni, da velik del Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, zlasti na severu, predstavlja ozemlje s surovim podnebjem, v katerem ljudje še danes težko preživijo.