Putin: Vlagati moramo v znanost ter skrbeti za razvoj Arktike in Daljnega vzhoda
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj nastopil na zasedanju Sveta za znanost in izobraževanje v Kremlju, kjer je predstavil svoje poglede na tem področju in odgovarjal na vprašanja novinarjev.
Putin je obljubil, da bo država leta 2017 iz prihodkov ruskega naftno-plinskega podjetja Rosneftegaz namenila dodatnih 11 milijard rubljev za temeljne znanstvene raziskave. »Ta praksa se že izvaja, lani, letos in v letih 2017-2018 smo sprejeli odločitev, da dodatno, poleg proračuna financiramo iz prihodkov Rosneftegaza, in to že počnemo,« je predsednik odgovoril na vprašanje novinarja Interfaxa o dodatnih virih financiranja bazične znanosti.
»Lani je šlo za več kot 14 milijard rubljev, letos 12, prihodnje leto pa za okoli 11 milijard,« je dodal. Ob tem je na zasedanju izjavil, da bo Rusija nasploh poleg proračunskega zagotavljala tudi zunajproračunski denar, da ohrani financiranje bazične znanosti na enakih odstotkih BDP v naslednjih 2-3 letih. Putin je sicer govoril, da se bo družba v prihodnosti soočala z novimi izzivi, kot so demografija, nove tehnološke paradigme in vse, kar to s seboj prinaša.
Kot poroča RIA Novosti, se je Putin zavzel tudi za pospešitev razvoja Arktike in Daljnega vzhoda. »Moramo predvsem ustvariti močno tehnološko bazo, da bi zagotovili stabilno rast gospodarstva in globalne konkurenčnosti domačih podjetij, dvigniti kvaliteto medicine in kmetijstva ter pospešiti razvoj naših ozemelj, vključno z Arktiko in Daljnim vzhodom Rusije,« je povedal. Dodal je, da je »tako zahtevne naloge mogoče rešiti samo s koncentracijo proračunskih in zasebnih sredstev, pri tesnem sodelovanju med znanostjo, organi oblasti in domačimi podjetji«.
Putin je pokomentiral tudi prakso nekaterih ljudi, ki hkrati delajo kot politiki in znanstveniki. Kot poroča TASS, je Putin že pred časom naročil, da ljudje ne bi smeli mešati znanstvenega dela in državne službe, temveč bi se morali odločiti le za eno od teh dejavnosti, česar pa se mnogi ne držijo in zaradi znanstvenega dela zanemarjajo svoje obveznosti na državnih funkcijah. Dejal je, da je »jasno dejstvo«, da se človek ne more istočasno ukvarjati z dvema funkcijama, ki zahtevata vse sile in ves čas.
V zvezi s tem je razmišljal tudi o kadrovskih spremembah, ki bi vplivale na nekatere visoke uradnike v državni upravi, predsedniški administraciji, na ministrstvih in v FSB, ki so hkrati postali akademiki in člani Ruske akademije znanosti. »Torej so oni veliki znanstveniki, kajne? Mislim, da bi jim moral omogočiti, da se ukvarjajo z znanostjo, ker jim je sodeč po vsem njihovo znanstveno delo očitno bolj pomembno od izpolnjevanja nekih administrativnih obveznosti v organih oblasti in uprave,« je komentiral predsednik.