Vodja mednarodne novinarske zveze kritizira resolucijo o boju proti propagandi
Predsednik Mednarodne federacije novinarjev Philippe Leroux je kriziral sprejeto resolucijo in izjavil, da »cenzura ne more biti primerno sredstvo« za boj proti tako imenovani »propagandi«, poroča RIA Novosti.
Leroux je opozoril tudi na dejstvo, da je za resolucijo glasovalo zgolj 304 od 691 poslancev, saj je bilo kar 208 poslancev vzdržanih, 179 pa jih je predlogu odkrito nasprotovalo. Ob tem je dodal, da je »zelo neobičajno«, da dokument imenuje konkretne ruske medije (Russia Today in Sputnik). Izrazil je prepričanje, da bi v resoluciji omenjeni mediji morali imeti pravico, da zagovarjajo svoje stališče pred poslanci.
»Evropski parlament, Mednarodna in Evropska federacija novinarjev podpirajo svobodo govora: svoboda govora temelji na principu, da so dejstva sveta, komentarji pa svobodni. Tudi če nam komentar ni všeč, mora ta princip prevladati,« je poudaril. Ob tem je predsednik svetovne novinarske zveze še spomnil, da bo decembra v Moskvi potekalo redno srečanje ruskih in evropskih novinarjev, nova resolucija pa gotovo ne bo pripomogla k dialogu. »Naslednje resolucije bi morale pomagati, ne pa spodbujati napetosti,« je še dejal.
Resolucija poleg Russia Today in Sputnik kot informacijski nevarnosti navaja še fundacijo Russkij mir in zvezno agencijo Rossotrudničestvo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob resoluciji čestital novinarjem RT in Sputnika ter izrazil mnenje, da resolucija kaže na to, da je na Zahodu prišlo do očitne degaradacije v predstavah, kaj naj bi bila demokracija. Pravniki iz RT in Sputnik medtem že razmišljajo o pritožbi na Sodišče EU.
Kot piše RIA Novosti, zahodni 'mainstream' mediji odločitve večinoma niso posebej komentirali, so pa bili kritični nekateri posamezni novinarji. Pri Reutersu so opozorili na zanimivost, da je bilo veliko število poslancev levosredinskih strank vzdržanih, medtem ko je radikalna levica nasprotovala resoluciji. Nekatere poslance je zmotilo tudi to, da sta v isti resoluciji z istim pozivom druga ob drugi omenjeni Rusija in Islamska država – za mnoge je bilo to nedopustno.
Ruska agencija je omenila tudi srbsko-bosanskega novinarja Muharema Bazdulja, ki je opozoril na dvojne standarde o »tujih medijih« v Evropi. »Zame je zares absurdno, da se za Deutsche Welle, Voice of America ali Radio Free Europe uporablja en pristop, za Sputnik pa drugi,« je izjavil Bazdulj. Dejal je, da je Zahod postal »neobičajno nervozen« takoj, ko je Rusija sprejela takšen pristop, ki so mu v hladni vojni rekli »mehka sila«. Dodal je, da si ne more predstavljati analogne situacije, v kateri bi ruski parlament obsodil Deutsche Welle, ker ga financira nemška vlada.