Kaj želijo doseči »gverilci« ukrajinske obveščevalne službe na Krimu?
Na Krimu so prijeli novo skupino diverzantov iz Ukrajine. Zakaj prihajajo?
Po informacijah agencije Interfax so tokrat prijeli tri ljudi. Neimenovani vir agencije je sporočil, da so vsi pripadniki vojaške obveščevalne službe Ukrajine, ki so priznali krivdo in podali izjave. Vir je še sporočil, da so »ob upoštevanju zaslišanja pridržanih prišli do sklepa, da so po predhodnih podatkih pripravljali diverzije na elektrarnah, čistilnih napravah in tudi na plinskem omrežju na Krimu«.
Na Obrambnem ministrstvu Ukrajine ne želijo komentirati te informacije in hkrati izražajo dvome v poročila FSB-ja: »Kakšne ukrajinske obveščevalske skupine pa bi lahko bile na okupiranem Krimu?«. Ukrajinske oblasti ne priznavajo priključitve Krima v sestavo Rusije in imajo polotok za ozemlje, ki ga je Rusija okupirala.
Strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal RBTH, so prepričani, da se ukrajinski vojaki sprenevedajo in ne želijo prevzeti nase odgovornosti za propadlo posebno operacijo, v kateri so z diverzijami ciljali predvsem na PR učinek.
Strokovnjaki zlasti poudarjajo, da so takšne demonstracije še posebej pomembne sedaj, ko je postalo jasno, da bo v Belo hišo kmalu prišel Donald Trump. Julija letos je Trump izjavil, da so prebivalci Krima sami raje hoteli Rusijo kot Ukrajino. Kot je dejal Aleksandrov, Ukrajina v takšnem kontekstu potrebuje argumente za trditev, da prebivalci Krima ne želijo biti v Rusiji, kar bi moralo vplivati tudi na stališča bodočega ameriškega predsednika.
Ideološko navdahnjeni, toda neprofesionalni diverzanti
Zakaj diverzantom že drugič ni uspelo izpolniti nalog? Strokovnjak za nacionalno varnost iz Predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo Vitalij Cimbal to pojasnjuje z nizko koordinacijo med ukrajinskimi tajnimi službami. Strokovnjaki so poleg tega prepričani, da so slabi rezultati ukrajinskih obveščevalcev morda povezani s tem, da so za naloge pogosto izbrani udeleženci vojaških akcij na vzhodu države, ki so ideološko navdahnjeni, vendar pa niso preveč profesionalni pri takšnem delu. Eden od aretirancev – Jevgenij Panov – se je bojeval v vrstah bataljona prostovoljcev in je sodeloval v konfliktu v Donbasu.
Teror na Krimu – verzija FSB
Obstaja pa tudi velika verjetnost, da gre za samostojne akcije, s katerimi ukrajinske tajne službe niso povezane. V Ukrajini je danes nemalo radikalcev in »vročih glav«, ki menijo, da je država oddala Krim in Donbas, sedaj pa se ne trudi, da bi ta ozemlja vrnila nazaj, je za RBTH opozoril ukrajinski politolog in vodja fundacije Ukrajinska politika Konstantin Bondarenko. »Neprofesionalnost operacije najverjetneje kaže ravno na to. Odločili so se, da bodo vprašanja prevzeli na svoja pleča. Tudi v drugih diverzijah v zadnjem letu je bilo mogoče opaziti isto pomanjkanje usklajenosti. Zato je Ukrajina kot država tudi reagirala tako ostro, nihče jih ni tja uradno poslal,« meni Bondarenko, ki je opozoril, da se je zgodba z avgustovskimi diverzanti polegla, nihče pa ni predstavil tehtnih dokazov. Še več, na mestu, kjer so pridržali nove diverzante, so našli vizitko Dmitrija Jaroša, nekdanjega vodje v Rusiji prepovedane nacionalistične organizacije Desni sektor, ki je v konfliktu z ukrajinskimi varnostnimi organi. »Zaradi tega ne kaže, da gre za nekakšne državne strukture. Ravno obratno, to bi bilo bolj verjetno, če ne bi našli vizitke,« sodi Bondarenko.