Bitka za Mosul: dolga vojna za osvoboditev iraške prestolnice Islamske države

Ruski strokovnjaki: Proameriška koalicija številčno večja, a bo bitka še dolga.

Iraški premier Haider al Abadi je 17. oktobra razglasil začetek operacije za osvoboditev Mosula, ki je pod nadzorom skrajnežev Islamske države vse od junija 2014. V mestu je po različnih ocenah ostalo od 700 tisoč do 1,5 milijona civilistov ter od 5 do 10 tisoč borcev Islamske države.

V napadu sodeluje 60 tisoč ljudi: enote iraške vojske, šiitske in sunitske milice ter kurdske pešmerge. Iz zraka jim podporo nudijo sile vojaškega letalstva mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA.

“Trenutek velike zmage je blizu,” je izjavil al Abadi, ko je napovedal napad na Mosul. V nasprotju s to optimistično izjavo je teden dni po začetku operacije očitno, da se na terenu soočajo z resnimi težavami. Takoj po začetku operacije je izbruhnil konflikt med al Abadijem in turškim predsednikom  Recepom Tayyipom Erdoğanom glede sodelovanja turške vojske v napadu na Mosul. Poleg tega Islamska država organizira protinapade v že osvobojenih mestih. Kandidat za predsednika ZDA Donald Trump je napad ZDA in njenih zaveznic na Mosul že uspel označiti za “popolno katastrofo”.

Vir: AFP / East News

Kdo se bo boril?

Vojaški strokovnjak Vladimir Jevsjejev, namestnik direktorja Inštituta Skupnosti neodvisnih držav, je prepričan, da številčna prevlada koalicije ne bo imela odločilnega vpliva. “Kurdi ne nameravajo napasti Mosula,“ je jasen Jevsjejev. ”Zasedli so območja okrog mesta, v katerih živijo njihovi rojaki, in ne nameravajo naprej. Šiitskih milic al Abadi ne bo pustil v Mosul, saj želi preprečiti klanje. Turki, ki so v vojaškem smislu najbolje pripravljeni, se ne bodo udeležili napada, saj želijo preprečiti “žrtve”.

Po besedah Jevsjejeva na razpolago ostane samo redna iraška vojska, v kateri je veliko število dezerterjev in slovi po korupciji. “V napadu bo tako sodelovalo največ 30 od skupaj 50 tisoč vojakov, morda celo manj,” je dejal Jevsjejev. “V urbanih pogojih in ob dobri inženirski pripravi (s strani Islamske države) s tolikšnim številom vojakov mesta ne bo mogoče osvojiti”. Poleg tega Mosul z zahoda ni obkoljen, kar skrajnežem omogoča, da dobivajo okrepitve, pojasnjuje strokovnjak. “Do predsedniških volitev v ZDA 8. novembra, kot so načrtovali (v ZDA),  zagotovo še ne bodo mogli poročati o zmagi,“ je nedvoumen Jevsjejev.

Arabist in višji predavatelj na katedri za politologijo na Visoki šoli za ekonomijo Leonid Isajev prav tako ocenjuje, da se obeta dolga vojna “za provinco, za vasi okrog Mosula, nato pa tudi za vsako posamezno mestno četrt”. Bitka za Mosul se bo vlekla več mesecev in bo po njegovih napovedih terjala veliko število žrtev.

F/A-18E Super Sršen je iz letalonosilke USS Dwight Eisenhower CVN 69 v Arabskem zalivu vzletel proti iraškemu Mosulu / Reuters

Suniti proti šiitom

Celo zmaga nad Islamsko državo Iraku ne bo prinesla miru, so si enotni strokovnjaki. Obstaja velika verjetnost, da bo tam izbruhnil nov konflikt na verski ali etnični osnovi. Isajev opozarja, da so v zadnjih dveh letih šiitske milice ob osvobajanju sunitskih vasi izpod Islamske države tamkajšnje prebivalce preprosto pobile zaradi “sodelovanja s sovražnikom”. Svoje interese imajo seveda tudi Kurdi: z osvoboditvijo ozemelj severnega Iraka izpod Islamske države izvajajo ozemeljsko ekspanzijo. Iz svojih vasi tako izganjajo Arabce in vanje selijo kurdske priseljence.

Kako organizirati povojno življenje Mosula, da bi se izognili etničnim in verskim čistkam ni nič manj aktualno vprašanje kot pa vprašanje boja proti Islamski državi, opozarja strokovnjak. V pogojih, ko številne verske in plemenske milice ne poslušajo centralne vlade, je to zelo težko doseči. 

Irak ima po različnih ocenah med 37 in 38 milijonov prebivalcev. Večina (75-80%) so Arabci. Kurdi so najštevilčnejša narodna manjšina (15-20%) in so gosto naseljeni na severu Iraka, na območju Iraškega Kurdistana, ki je od začetka državljanske vojne de facto neodvisen od Bagdada. - Šiiti so v Iraku verska večina (60-70 odstotkov prebivalstva), suniti pa velika manjšina (35-40%). Islamska država zagovarja sunitsko verzijo islama in šiite smatra za heretike. Na severu Iraka, tudi v Mosulu, živijo pretežno suniti.

Strah pred “iraškim Alepom”

Z Mosulom je povezan še en resen problem – v mestu je ostalo veliko število mirnih prebivalcev. Od začetka operacije so že prišla poročila o žrtvah med civilisti zaradi letalskih napadov koalicije.

Vladimir Jevsjejev poudarja, da se je civilnim žrtvam pri bombardiranju mest skorajda nemogoče izogniti,  kar v Washingtonu še kako dobro vedo, zato poskušajo preprečiti razmere, ki so nastale okoli Alepa, kjer Zahod obtožuje Rusijo napadov na mirne prebivalce.

“Američani že zdaj izjavljajo, da si ne želijo, da bi zanje Mosul postal drugi Alep, zato bodo minimalizirali število zračnih napadov,“ je povedal Leonid Isajev. Istočasno bodo ZDA pred težko izbiro, opozarja strokovnjak: z bombardiranjem pridejo tudi civilne žrtve, če pa se mu izognemo, pa  bodo velike izgube nosili tisti, ki poskušajo mesto osvojiti na kopnem – to so iraški zavezniki Washingtona. To bo otežilo samo zavzetje Mosula kot tudi koordinacijo med kopenskimi silami vojske, milicami in Kurdi.

Ali ZDA načrtujejo premestitev borcev Islamske države iz Mosula v Sirijo?