Neverjetna zgodba o Novi Moskvi, propadli ruski koloniji v Afriki

Sagallo ali Nova Moskva / Vir: Godaboy (CC-BY-SA-3.0)

Na Berlinskem kongresu (1884-1885) so si Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Španija in Portugalska razdelile afriški kontinent, medtem ko so Avstro-Ogrska, Švedska, Danska, Italija, Turčija in Rusija potegnile kratko. Mlada Italija se je sicer pritožila in dobila nekaj ozemlja, Združene države Amerike pa so bile zainteresirane samo za Liberijo zaradi projekta vrnitve afriških sužnjev leta 1822.

Rusija ozemlja na velikem kontinentu ni dobila. »Saj je že dovolj velika,« so si mislile evropske sile, ki so z nezaupanjem gledale na Rusijo, ki je bila premagana v Krimski vojni 1854. Odločitve evropskih sil pa v Rusiji niso bili pripravljeni sprejeti vsi.

Berlinski kongres, karikatura, 1885. / Vir: Wikimedia Commons

Rusi prevzamejo pobudo

Ruski minister Konstantin Pobedonoscev je leta 1888 napravil načrt za posebno misijo na obali Rdečega morja. Ideja je predpostavljala postavitev kolonialnih oporišč, Abesinija (današnja Etiopija) pa naj bi kot krščanska država pravoslavne Ruse pričakala z odprtimi rokami. Vsaj tako je razmišljal Pobedonoscev.

Konstantin Pobedonoscev, 1902. / Vir: svobodni izbor

Za nalogo je bil potreben človek močnega značaja, ki bi na afriški celini prevzel odgovornost za postavitev carske kolonije. »Natečaj« ni trajal dolgo, saj se je kmalu našel avanturist Nikolaj Ašinov, kozak iz Tereka. 10. decembra 1888 je odplul iz Odese na ladji Kornilov, na kateri je bilo še 165 moških, žensk in otrok ter 30 kozakov, 12 Čerkezov in še nekaj drugih prebivalcev iz okolice Odese. Na krovu so bili tudi štirje svečeniki, vključno z arhimandritom Paicijem.

Ašinov je vse na krovu prepričal, da mu je tadžurski sultan Muhamed Loitah podaril zemljo (na območju današnjega Džibutija), na kateri bodo živeli.

Nikolaj Ašinov / Iz odprtih virov

Afrika, nova ruska kolonija

Kolonisti, ki so imeli nalogo razširiti ozemlje Ruskega carstva, ki se je takrat že raztezalo od Poljske do Aljaske, so prispeli v egipčansko pristanišče Aleksandrija, nakar so se vkrcali na rusko ladjo Lazarev, ki jih je prepeljala do Port Saida. Od tam so pot nadaljevali na avstrijski trgovski ladji.

Čim so se izkrcali na kopno, so kolonisti opravili prvo mašo, kmalu zatem pa so se prvič spopadli z domačini. Neki kozaki so ukradli živino, ki je pripadala sosednjemu plemenu Danakil in streljali na domačine, ki so jo skušali vrniti. Tadžurski sultan je ukazal, da Ašinov plača plemenu odškodnino v višini 60 srebrnih frankov. Ašinov mu je medtem poslal sporočilo, da mu ruski car zagotavlja zaščito, kar je zelo vznemirilo Francoze.

Rusi so se 28. januarja 1889 odločili kreniti proti stari zapuščeni egipčanski trdnjavi Sagallo v bližini Adenskega zaliva. Abesinci so jih sprejeli z odprtimi rokami in pristali na to, da o ruskem prihodu obvestijo prestolnico. Etiopski (Abesinski) kralj Johanes IV. je bil nad vestjo navdušen in je zahteval postavitev vojaškega oporišča v pričakovanju, da mu bodo Rusi pomagali v vojni z Italijo.

Johanes IV. / Vir: Odprti viri

Problemi s Francozi

Čeprav je ruska kolonija izgledala dokaj skromno, so jo Ašinov in njegovi kolonisti poimenovali kar Nova Moskva in si zanjo celo izmislili lastno zastavo: združili so rusko trobojnico in Andrejev križ. Nemirni kozaki so zahtevali dovoljenje za napadanje trgovskih karavan, ki potekajo preko njihovega ozemlja, Ašinov pa je, v izogib večjim incidentom, njihove bojne instinkte sproti pomirjal s plačili v zlatu in srebru.

Francozi, ki so se že pred Rusi namestili v bližnjem kraju Obock in leta 1883 razglasili protektorat, ki je vključeval tudi območje pod rusko okupacijo, so kmalu pokazali, kaj si mislijo o »Novi Moskvi«.

Zastava Nove Moskve / Vir: Odprti vir

Ašinov jih je poskušal pomiriti s predlogom, da poleg zastave ruske kolonije dvigne tudi francosko. Medtem je vest o ruski prisotnosti v Afriki prispela v Pariz. Francoske oblasti so ukazale, da se ruske priseljence takoj razoroži in deportira, istočasno pa od Rusije zahtevali, da pojasni prisotnost kozakov na ozemlju pod francoskim nadzorom. Ruski veleposlanik v Parizu je odgovoril, da Ašinov ni ruski diplomatski predstavnik in ga s tem prepustil na milost in nemilost Francozom.

Kapitulacija Nove Moskve

16. februarja so se pred trdnjavo Sagallo pojavile štiri francoske bojne ladje. Ašinovu in njegovim sopotnikom je bilo ukazano, da pustijo orožje in se takoj vkrcajo na ladje, ki jih bodo odpeljale v Obock, zatem pa da bodo vrnjeni v Rusijo.

Francoske ladje v Oboški luki. Fotografija iz London News, 15. junij 1889. / Iz odprtih virov

 

Ašinov je ukaz zavrnil (po nekaterih virih naj ga ne bi niti razumel), nakar so Francozi proti ruskemu naselju izstrelili 16 topovskih salv in ubili osem ljudi, 22 oseb je bilo ranjenih. Ašinov je nato dvignil belo srajco v znak predaje. Do poldneva so se vsi Rusi vkrcali na ladje. Na plaži je ostalo zgolj okoli 50 pušk, ki niso mogle obraniti Nove Moskve.

Vrnitev v Rusijo

Ruske naseljence so prepeljali v Obock, kasneje pa deportirali v Rusijo. Ko je vest o dogodkih v Sagallu prispela v Rusijo, je vlada zanikala vsakršno povezavo z Ašinovom in njegovo posadko. Car Aleksander III namreč ni želel konflikta s Francijo, s katero je imel sklenjen dogovor o večjem posojilu Rusiji preko francoskih bank. Medijem je prepovedal poročanje in delanje intervjujev s kolonisti, ki so bili prisilno vrnjeni nazaj na svoje domove. Arhimandrita Paisija so vrnili v samostan v Gruzijo, Ašinova pa v oddaljeni kraj Saratovske gubernije s triletno prepovedjo selitve. 

in kaj bi bilo, če ...

Predstavljajte si, da bi Nova Moskva kljub Francozom obstala na afriški obali, da ne bi bilo Brest-Litovskega sporazuma, zaradi katerega je Rusija izgubila Finsko in Baltik, ali da bi sovjetske sile odbile napad Mussolinijeve vojske na Etiopijo v času druge svetovne vojne.

Kako bi Sagallo izgledal danes? Zagotovo bi to bila neka vrsta ruskega Gibraltarja, ena od najpomembnejših pristanišč za rusko mornarico, ki bi se aktivno borila proti somalskim piratom v Indijskem oceanu. Istočasno bi to lahko bil velik turistični center. Na glavnem mestnem trgu bi se turisti fotografirali poleg kipa Ašinovu, kozaku, ki je za Rusijo osvojil del Afrike.

Kako so Američani preprečili, da bi Havaji postali ruski