Zakaj se Rusinje poročajo s Slovenci?
Zakaj je temu tako?
Med mojimi znankami je kar nekaj žensk, ki so prišle v Slovenijo po tem, ko so že uspele v svojem poklicu in se poročile s Slovencem, da bi si zgradile srečno življenje v novi domovini. Do tega pride takrat, ko ženska išče mirnega in udobnega partnerja, ne zaradi otrok ali burnih strasti, pač pa zato, da bi imele s kom preživeti drugo polovico svojega življenja. Hiša, sadovnjak in spokojno življenje. Praviloma so takšne »neveste« v Rusiji pustile svoje otroke ali celo vnuke, svoje stanovanja pa dale v najem.
Vir: EPA/Springer
Vse moje sogovornice so želele ostati anonimne, so pa pristale, da objavimo njihove izjave pod izmišljenimi imeni. Tole mi je povedala »Svetlana« iz Novgoroda:
»V Rusiji sem bila direktorica majhnega podjetja za proizvodnjo medicinske opreme. Ni šlo za moj oseben posel, sem pa imela dobro plačo. Hčerko sem vzgajala sama. V Rusiji ni bilo moža zame. Dobri so bili vsi poročeni, neporočeni pa so bili praviloma alkoholiki ali nesrečneži. Takšno darilo ni potrebno! Pred dvema letoma sem začela razmišljati, kako bom živela na stara leta. Hči živi v tujini. Nad samoto sem bila povsem nezadovoljna, zato sem se odločila nekaj storiti.
V Slovenijo sem prišla s turistično vizo. Država mi je bila takoj všeč, kaj je tu še za povedati? Ni ga pametnega in zrelega človeka, ki mu Slovenija ne bi bila všeč. Za preselitev se nisem odločila takoj. Eno leto sem razmišljala. Na koncu sem oddala svoje stanovanje in se preselila v Slovenijo. Sedaj delam v svoji branži. Imam izobrazbo iz medicine. Na milongi sem spoznala človeka in zgodil se je ljubezenski roman. Čez nekaj mesecev plesov in skupnih večerov mi je predlagal, da se poročiva. Priznam, da nisem dolgo razmišljala, saj me je samota siromašila.
Sedaj sva skupaj že eno leto. Seveda se še zdaj navajava drug na drugega. A sem srečna. Zdi se mi, da bo pri naju vse sanjsko! Rada potujeva, za konec tedna se odpeljeva na morje ali greva v gore. Seveda je jezik pomemben, a ne toliko, da bi predstavljala oviro med ljudmi, ki se ljubijo. Kar dobro govorim slovensko (za potrditev diplome je opravila jezikovni izpit na osnovni ravni), on pa se trudi govoriti po rusko. Vendar se razumeva celo brez besed.«
Poroka iz ljubezni
Neka moja prijateljica je svojega bodočega moža spoznala v Moskvi. Ruščino je govoril znosno, bil je uspešen poslovnež … dolgo in srečno sta živela v Rusiji. Za selitev v Slovenijo sta se odločila šele takrat, ko so otroci odrasli in se vpisali na ruske univerze. To je tista zgodba, ko se ni bilo treba navajati in prilagajati, saj sta že prej hodila na počitnice v Slovenijo, svojih jezikov sta se naučila skozi leta skupnega življenja. Glavno pa je to, da se še mož moje prijateljice počuti »malo Rusa«, kot pravi sam.
Foto: Ilja Pitaljev/RIA Novosti
Druga stvar je, ko povsem ne poznaš jezika in vse skupaj požene ljubezen. Takšne zgodbe se mi vedno niso zdele iskrene, a se je izkazalo, da se tudi to dogaja! Primer: Hči moje druge prijateljica je študirala in živela v Italiji, sploh ni imela nobenih stikov s Slovenijo, nato pa se je odločila, da se nauči jahati na konju. Spoznala je prekrasnega fanta, jahača in trenerja! Zgodila se je ljubezen, kot se temu reče, na prvi pogled, čeprav sta se mladeniča pogovarjala v angleščini (mislim, da se še danes). Lep mladi par z lepo prihodnostjo. V Rusiji temu rečemo »recept za ljubezen«!
»Ko živiš skupaj, pozabiš na narodnost«
Še ena ruska novinarka, ki jo poznam, je na vprašanje »Kako živite z možem Slovencem?« odgovorila: »Mož je mož. Kaj pomeni 's Slovencem'? Jaz imam tudi sebe že za Slovenko. Ko živiš skupaj, vendar pozabiš na narodnost. Jaz sem že pozabila na to. Toliko bolj, ker sva toliko let skupaj.«
Mnoge Rusinje pridejo v Slovenijo šele po tem, ko so že uspele v svojem poklicu in se poročile s Slovencem, da bi si zgradile srečno življenje v novi domovini. Vir: Getty Images
A se še nisem vdala: Kako živite z možem (izpustimo besedo Slovenec)? »Živim zanesljivo in mirno,« mi je sogovornica odgovorila z nasmeškom.
Ne bomo ponavljali že tisočkrat izrečenih banalnih izrekov, da je najpomembnejša ljubezen in narodnost nima pomena, da za pravo ljubezen ni ovir, to že dobro vemo.
Pa vendar, ali imajo vse te rusko-slovenske zveze kakšno notranjo logiko? Če da, kakšno? Ravno zato sem zastavljala osnovna osebna vprašanja vsem mojim sogovornicam.
Pet načel, zaradi katerih Rusinja izbere Slovenca
1. Zanesljivost: Pravijo, da slovenski moški zakon jemljejo resno in se ne umaknejo.
2. Mir: Slovenski moški redko izrečejo grobo besedo ali kričijo, da ne govorimo o fizičnem nasilju. Ruske žene mirno in potrpežljivo privajajo na nianse vsakdanjega življenja: Navajajo jih na red iz njegove družine, a so potrpežljivi, če jim kaj ne uspe po njihovih željah, denimo potica. Saj vsi razumejo, da pravo potico naredi samo prava Slovenka.
3. Ljubezen do otrok: Rusinje opazijo, kako radi imajo otroke slovenski očetje, in to se jih dotakne. Morda tega navzven ne pokažejo tako močno kot italijanski očetje, a pustijo vtis!
4. Spoštovanje do žensk in enakopravnost v zakonu: Slovenski možje so spoštljivi do žensk, a nanje ne gledajo kot na gospodinje. (Opomba avtorice: Enakopravnost sicer ni všeč vsem ruskim ženskam, ker to pri njih predpostavlja tudi enak zaslužek in skupno upravljanje s prisluženim denarjem. Če pa sprejme »evropski model« zakona, bo uživala v vseh čarih te enakopravnosti.)
5. Pripravljenost na kompromise: Slovenci so razumevajoči do svojih ruskih žena. Res upam, da ne iz popustljivosti, ampak iz resne ljubezni. Enkrat sem slišala besede: »Pa kaj hočeš od nje? Saj je vendar Rusinja!« Rusinjo si tukaj predstavljamo kot posebno, drugačno (upamo, da v pozitivnem smislu). Z eno besedo, Slovenci so nekako ponosni na svoje ruske žene, všeč naj bi jim bile celo njihove ruske drugačnosti: zapravljivost, vzkipljivost in pedantnost. »Moja žena je Rusinja,« mi je nekoč rekel Slovenec z rahlo pridušenim glasom, milim nasmeškom in z obrazom, ki je izgledal, kot da bi izražal nekakšno opravičilo, da je njegova žena malo zmešana.
Preberite tudi: