Rusija na Krimu gradi super-sodobni radar
Rusija načrtuje gradnjo super-sodobnega radarja 77JA6 Voronež-SM na polotoku Krim. Namestitev radarjev na Krimu bi znatno povečala sposobnost pokrivanja morebitnih raketnih koridorjev na jugu in jugozahodu, ki vodijo iz bazena Sredozemskega morja ter Atlantskega in Indijskega oceana v osrednjo Rusijo. Ta radar bo lahko odkrival različen spekter ciljev v radiju do 6000 km po dolžini in 8000 km v višino do centra lokacije. Zahvaljujoč računalniški obdelavi signala bo radar lahko istočasno spremljal tudi do 500 različnih ciljev.
O načrtovani gradnji je ruskim novinarskim redakcijam sporočil generalni konstruktor tega radarskega kompleksa Sergej Boev. Vzrok za takšno odločitev se morda skriva v slabem stanju radarske postaje 5N86 Dnepr, ki se nahaja v Sevastopolu in ne more odgovoriti na moderne izzive, s katerimi se soočajo enote za zgodnje obveščanje in odkrivanje.
"Raketna trdnjava": Nebo nad Moskvo je popolnoma varno
Radarska postaja Voronež-SM predstavlja enakovredno zamenjavo zastarelih radarskih postaj za zgodnje obveščanje in odkrivanje, ki so bile zgrajene še v času Sovjetske zveze. Ta postaja ima precej večje možnosti pri odkrivanju balističnih ciljev kot njeni predhodniki, še posebej, ko gre za vprašanje točnosti lokacije objekta. Radar deluje tako, da posreduje maksimalno količino informacij o opaženem objektu. Poleg tega so predhodne postaje takšnega tipa delovale v metrskem in decimetrskem razponu elektromagnetnih valov. Takšni režimi oddajanja valov ultra visoke frekvence omogočajo postajam odkrivanje balističnih, vesoljskih in aerodinamičnih objektov na velikih razdaljah.
Horizontalni domet radarske postaje Voronež-SM. Vir: Slobodan Đukić
Radarska postaja je sestavljena iz oddajnika in sprejemnika, povezanega z digitalno antensko rešetko, preko katere se signali računalniško obdelajo, montažnega objekta, ki ga uporablja vojaško-tehnično osebje, ki vzdržuje to postajo, in nekaj modulov z elektronsko opremo. Zasnova postaje ima modularne značilnosti ter omogoča hitro zamenjavo in integracijo dodatne opreme, kar jih daje velik potencial za modernizacijo. Za razliko od starejših postaj, katerih gradnja in zagon je zahtevala 5-10 let, je situacija s postajo Voronež povsem drugačna. Zaradi visoke stopnje tehnološke poenostavljenosti in modularnih lastnosti lahko celoten objekt zgradijo in zaženejo v samo 12 mesecih.
Vse naprave na mesto izgradnje dostavijo v posebnih kontejnerjih. Pri montaži postaje morajo v celoto spojiti 23-30 tehničnih elementov. Za primerjavo: radarska postaja Darjal v Azerbajdžanu ima preko 4000 tehničnih elementov. Za zagon Voroneža je potreben električni tok 0,7 MVt. Radar Dnepr je zahteval moč okoli 2,0 MVt, Darjal pa kar 50,0 MVt. Skupno število ljudi, ki vzdržujejo postajo, zato ne presega 200 strokovnjakov.
Radarska postaja Voronež nima le pasivne funkcije v okviru raketno-vesoljske obrambe, pri kateri je glavni cilj odkrivanje nenadnega jedrskega napada na ozemlje Ruske federacije. Njena naloga je tudi upravljanje raketnih sistemov za prestrezanje odkritih objektov, ki so del sistema za zgodnje opozarjanje na jedrski napad.
Trenutno deluje že 7 radarskih postaj tipa Voronež (Voroež-M in Voronež-DM), 3 pa so še v izgradnji in naj bi bile končane do začetka 2020.
Nadzor zračnih valov: Ruski sistemi elektronskega vojskovanja