Sovjetsko letalstvo po letu 1941: Doseči in preseči Luftwaffe

Izkazalo se je, da ni tako lahko doseči nemško Luftwaffe v kvaliteti letalske tehnike. Po katastrofalnih porazih v začetni fazi vojne so sovjetski konstruktorji leta 1942 modernizirali letala, ki jih je takrat uporabljalo vojaško letalstvo Rdeče armade. Poskusili so izboljšati motorje, ker so ravno ti predstavljali glavni tehnični problem sovjetskega letalstva. Na začetku se je zdelo, da so to nalogo uspešno opravili, saj so sovjetski modeli Jak začeli razvijati enako hitrost kot nemški lovci. Vendar pa se je v prvih bojih v zraku nad Stalingradom izkazalo, da je še prezgodaj za slavje. Nemci so imeli nove lovce, ki so se ponovno izmikali sovjetskim pilotom. Zahvaljujoč najnovejšim Messerschmittom se je v veliki meri ponovila situacija iz 1941.

Stalingrad, 1. junij 1942. Borci bataljona metalurškega kombinata Rdeči oktober. Vir: Emanuel Jevzerkin/TASS

Tehnični zaostanek so lahko nadomestili z številčno premočjo. Po ocenah sovjetskih strokovnjakov sta bili na eno nemško potrebni dve sovjetski letali. Takrat so naglo pospešili proizvodnjo lovcev, pa tudi jurišnih letal in bombnikov.

Istočasno so nadaljevali z izpopolnjevanjem obstoječih modelov. Probleme so v celoti rešili šele v tretjem letu vojne, ko so uvedli povsem nova letala. Ne samo, da lovci Jak-3 in La-7 niso zaostajali za nemškimi stroji, ampak so bili v nekaterih dejavnikih celo boljši. Še naprej so obstajale konstruktorske napake, zaradi katerih so se letala pogosto pokvarila. Ob koncu vojne so kar 15% sovjetskega letalskega parka sestavljala letala z napakami. Na koncu je vojaško letalstvo Rdeče armade z vztrajnimi poskusi nadoknadilo zaostanek in celo uspelo dohiteti nemško Luftwaffe.

Kakovost – pogoj za zmago

Zmage v zraku praviloma ne morete doseči s številčno premočjo. Zahvaljujoč veliki razliki v kvaliteti letalstva lahko modernejši lovec bolje manevrira in pobegne zasledovalcu, v enem samem boju pa lahko uniči nekaj sovražnikovih letal. Ravno zato je sovjetsko letalstvo v drugi svetovni vojni pogosto utrpelo poraze. Sovjetsko poveljstvo je hitro pregledalo nastalo situacijo in definiralo poti za izhod iz te slepe ulice. Reorganizirali so poveljevanje letalstvu, letala so bila razporejena v zasebne letalske vojske, ki so bile na razpolago kopenskih enotam in frontam.

Poskusna pilotka letal Jak-1 in Jak-3, rekorderka Sovjetske zveze Jekaterina Mednikova. Centralni aeroklub. Vir: Olga Lander/RIA Novosti

Takrat je letalstvo začelo delovati bolj usklajeno s kopenskimi enotami in reševati skupne naloge. Sočasno so razvijali radijsko zvezo med eskadriljami in letali. Prej so morali piloti pristati na tleh, da bi se dogovorili o skupnih dejanjih, ki jih bodo izvedli v zraku. Situacija v zraku pa je bila vedno nepredvidljiva in vedno so morali improvizirati, kar jim je pokvarilo celotno taktiko. Po drugi strani pa so se nemški piloti hitro orientirali v zraku, ker so vzdrževali medsebojno zvezo s pomočjo radijskih postaj. Po istem principu so v letih 1942-1943 začeli delovati tudi sovjetski piloti, kar je takoj prineslo pozitivne rezultate: poleti in jeseni 1942 je Luftwaffe izgubila več kot 7000 letal.

Osvajanje neba

Sovjetsko letalstvo se je v letih 1942-1943 v zraku nad Povolžjem in Kurskom bojevalo s spremenljivim uspehom. V teku je bil težak proces izpopolnjevanja bojnih tehnik v zraku, sistema zveze in koordinacije znotraj eskadrilj. Konstruktorji so veliko pripomogli k uspehu pilotov, ko so leta 1943 začeli opremljati letala z novimi radijskimi postajami, ki so delovale tudi kot radarji. Letalska industrija je delala s polno močjo. Število izdelanih letal je bilo trikrat večje od števila letal, uničenih v bitkah. Leta 1944 je začelo sovjetsko lovsko letalstvo dominirati v zraku. Nemci so se bili primorani odločiti za korak iz obupa – znatno so zmanjšali število bombnikov in namesto njih povečali proizvodnjo lovcev.

Veliko pomoč sovjetskemu letalstvu so nudili tudi zahodni zavezniki. Število ameriških in angleških lovcev, ki so jih dostavili ZSSR, je po Zakonu o posojilu in najemu znašalo 13% skupnega števila takšnih letal, proizvedenih v Sovjetski zvezi. Med njimi so bile tudi znane Airacobre in Kingcobre. Ravno na Aircobri je letel znameniti sovjetski prvak Aleksander Pokriškin, ki je sestrelil 65 nemških letal. Naporno delo in zavezniška pomoč sta padla na plodna tla. Konec 1944 je letalstvo Rdeče armade vzpostavilo popolno prevlado v zraku. Tako so postavili temelje za ustvarjanje vojaškega letalstva, ki je danes eno od najsmrtonosnejših na svetu.

Heroj Sovjetske zveze (3x odlikovan) Aleksander Ivanovič Pokriškin. Vir: Mark Redkin/RIA Novosti

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijskaja gazeta«.

Korejska vojna: Kako je MiG-15 ustavil ameriško premoč na nebu

Avgustovsko presenečenje za Hitlerja s strani »uničenega« sovjetskega letalstva

Deset sovjetskih letal, ki so prinesla zmago v drugi svetovni vojni