»Prevajalec je človek, ki mu je dano, da že rojeno spravi na svet še enkrat«

Olga Zupan prevaja pesmi iz slovenščine v ruščino. Hkrati piše tudi svoje avtorske pesmi. / Osebni arhiv

Kdo bi si mislil, da bosta šla naša jezika tako daleč od staroslovanskega prednika. Je kdaj obstajal čas, ko so naši slovanski predniki lahko razumeli drug drugega brez prevajalca? Olga prevaja slovenske pesnike v ruščino in tudi sama piše pesmi. Naš pogovor je tekel o težavah pri prevajanju in še o marsičem.

Olga, prevajate pesmi iz slovenščine v ruščino. Prosim, povejte nam kaj o poklicnih prijemih pri prevajanju. Kako težko je ohraniti tako melodijo kot smisel pesmi? Kaj se vam nasploh zdi bolj pomembno – da so točne besede ali da se ohrani originalna melodija jezika?

Kako ohranimo melodijo in smisel pesmi, je šele drugo vprašanje. Prvo vprašanje je, ali lahko oboje slišiš in razumeš. Jezik odraža življenje naroda, ki mu pripada. Skozi jezik spoznaš deželo in njene ljudi. Tempo besed je tempo njihovega življenja. Melodija so njihovi medsebojni odnosi. Besedišče so njihova pojmovanja in vrednote. Smisel … Tu so potrebne izkušnje. Če živiš v državi, v kateri govorijo jezik, v katerem piše pesnik, to pomaga pri razumevanju. Meni petletni staž življenja v Sloveniji pri prevajanju neizmerno pomaga! V tem času se mi je tudi razvil tisti posluh za jezikovne nianse, razigrala se je tista želja ali strast, ki spreminja proces prevajanja v dogodivščino, ki te prevzame. Ko prevajam, izgubim občutek za čas.

Potopitev v jezik originala podrazumeva odpovedovanje lastnemu, h kateremu pa se potem vrneš kot k orodju. Potopim se v besedilo pesmi in občutim človeka, ki ga je napisal, kot da bi se prebila vanj in potem poskušala ugotoviti, s kakšnimi besedami mojega rodnega jezika bi predal bolečino ali blaženost, ki jo čutim v tem trenutku. Tu ni pomembno, da je prevod dobeseden. Z vsakovrstnimi jezikovnimi sredstvi prevajalec pride do prvotnega smisla in sporočila. Prevajalec je človek, ki mu je dano, da že rojeno spravi na svet še enkrat. V jeziku prevoda.

Olga Zupan. / Osebni arhiv

Imamo rubriko o »lažnih prijateljih«, v kateri smo navajali besede, ki v naših jezikih zvenijo podobno, a označujejo povsem druge pojave. Mi lahko navedete kakšen svoj primer? Se vam je zgodila kakšna zanimiva zgodbica?

V moji praksi takšnih peripetij ni bilo. Dolgočasno se zatopim v slovarje. Če je treba, celo v več slovarjev, da ne bi prišlo do kakšne pomote.

Vaša otroka sta se rodila v družini z rusko materjo in slovenskim očetom. V katerem jeziku se najraje pogovarjate v družini in z otrokoma? Če je morda to mešano, na kakšen način?

Skozi levji delež časa odraščanja sem otroka vodila jaz, z njima sem se pogovarjala, ju oštevala in hvalila vedno po rusko, zato se počutita kot Rusa. Oba izvrstno izražata svoje misli ustno, pišeta tako v prozi kot v pesmih. Ko se je z njima srečeval in pogovarjal oče, je to počel v slovenščini. A so bili ti pogovori redki, zato se ju očetov jezik ni prijel.

Pesmi pa niso njena edina umetniška zvrst ... / Osebni arhiv

Za ruščino pravijo, da je »bogata«, velika, mogočna … kako je naenkrat postala takšna, če je do konca 19. stoletja plemstvo govorilo v angleščini in francoščini. Kaj je dalo zagon razvoju jezika?

Vsi zgodovinsko-literarni viri opisujejo vzpon nacionalne zavesti. V 19. stoletju se je zgodil njen močan izbruh v navezavi na politične dogodke. Mislim, da je bila prelomna zmaga Rusije nad Francijo v Domovinski vojni leta 1812. Ljudi so ščitili svojo zemljo, napolnil jih je duh patriotizma, združili so se okrog nacionalne ideje. Nato pa so na zunanje življenje reagirale vse umetnosti – glasba, slikarstvo, književnost. Velik prodor v ruskem književnem jeziku je naredil Puškin. Njegovo Sonce sveti na nas do današnjih dni. Zahodnjaki in slovanofili so lomili kopja do zadnje tretjine 19. stoletja, ko je moč nabral realizem. Ni bilo več modno, da bi se delali všečne zahodu. Grof Tolstoj je hodil bos kot preprost kmet … Zemlja, narava, združitev z njo, tako romantično kot povsem fizično, pa je najboljše za pisatelja.

Osebni arhiv

Olga Zupan.

Osebni arhiv

Olga Zupan.

Kako se vi učite tujih jezikov? Pouk, slovnica ali, kot bi temu rekli, »na posluh«? Imate kakšen nasvet za uspešno učenje tujega jezika, ki vam ga ne bi bilo škoda deliti z našimi bralci?

Že več let zapored se poskušam učiti francoščine. Všeč mi je njen zven in pesmi Edith Piaf, Charlesa Aznavourja in Joeja Dassina. V Peterburgu smo s prijateljicami zbrale denar in se dobivale enkrat na teden pod vodstvom pedagoga, ki nas je učil slovnice. Bilo je skrajno smešno! Včasih smo pozabili, zakaj smo se sploh zbrali! Verjetno nam je bil bolj kot jezik potreben neki razlog, da smo se videle. Imam znanca, ki zlahka usvaja nove jezike v pol leta. Preprosto neverjetno je nadarjen! Seveda ga nismo dohitevale. Vendar si zase, malo po malo, za moje zadovoljstvo poskušam zapomniti in ponavljam po nekaj novih francoskih besed … na teden! Da, samo delam se, da se učim jezika. V bistvu ga prežvekujem. Nasvet za uspešno učenje tujega jezika? Disciplina, seveda!

V vsakem jeziku, ki ga bolj ali manj obvladam, imam eno najljubšo besedo, ki si jo zase poiščem in izberem (praviloma zaradi lepega zvena). Imate tudi vi najljubšo besedo v slovenščini? Kako je postala vaša najljubša?

Da, imam takšno besedo. To je ime mojega ljubljenega.

Prevajalčevi lažni prijatelji: v ruščini in slovenščini zvenijo podobno, a pomenijo nekaj povsem drugega