Plemiške posesti iz carskih časov danes postajajo tako lepe kot nekoč
Plemiška posest s poletno rezidenco, parki in ribniki je eden od največjih kulturnih simbolov Rusije. Posebnosti življenja na takšnih posestih so opisovali mnogi ruski pisatelji.
Posest Niemeljanhovi (Ladoška posest) v ruski republiki Kareliji je bila ustanovljena leta 1892. Danes jo temeljito prenavljajo. Na njej bodo ustvarili hotelski kompleks. / Foto: Vadim Razumov
Prve plemiške posesti so se pojavile v času Petra Velikega v 16. stoletju. Kasneje so postale glavni kraj za počitnikovanje plemiških družin, saj so nudile parke, ribnike in fontane po zahodnem zgledu. Včasih so za zamišljeni ambient poskrbeli tuji arhitekti.
Posest Lopasnja-Začatjevsko je šla skozi veliko različnih lastnikov. V sovjetskih časih je bila na posesti večerna šola, konec 90-ih let pa je postala del muzeja mesta Čehovo. / Foto: Vadim Razumov
Prekrasne »hiše na vasi« so igrale pomembno vlogo v življenju ruskih plemičev. Elita Ruskega imperija je živela pol leta v mestu, drugo polovico pa na posesti zunaj mesta. Tu je bilo mogoče videti preplet življenja elite in običajnih ljudi. Življenje na vasi je omogočalo aristokratom, da so bili »bližje zemlji«, da so spoznavali svojo domovino in bolje razumeli svoje ljudstvo.
Posest Arhangelsko, poznano še iz časov Ivana Groznega, je pripadalo številnim znanim Rusom. Po revoluciji leta 1917 so jo spremenili v muzej. / Foto: Vadim Razumov
Med vsakodnevnimi opravki na posesti, na lovu in v stikih s slugami so imeli posestniki priložnost, da slišijo probleme navadnih ljudi in da uživajo v ruski naravi. Sodeč po spominih so imeli mnogi lastniki teh posesti izrazit občutek odgovornosti do svoje zemlje in ljudi, ki so delali na njej.
Konjušnico dvorca v Peterhofu je projektiral ruski arhitekt Nikolaj Benua. Danes je objekt odprt za potencialne investitorje, ki bi mu želeli povrniti nekdanji sijaj. / Foto: Vadim Razumov
Posest je imela veliko objektov: vilo, nekaj pomožnih zgradb, konjušnico, zastekljen vrt in zgradbe za sluge. Mnogi parki so bili okrašeni z ribniki, alejami, paviljoni in majhnimi pečinami. Nekatere posesti so bile originalni projekti znanih arhitektov, druge pa so bile preprosto urejene po takratnih standardih.
Posest Ostafjevo je danes muzej. V letih 1947-1988 so sem na počitnice hodili člani sovjetske vlade. / Foto: Vadim Razumov
Po oktobrski revoluciji 1917 so skoraj vsi plemiči zapustili svoje posesti, ki so potem v glavnem večno propadale. Nekatere so v celoti uničene, danes vzdržujejo samo najbolj izstopajoče, ki so jih večinoma spremenili v muzeje.
Abramcevo je bila nekoč posest, kjer so se zbirali umetniki, po revoluciji 1917 pa so ga spremenili v muzej. / Foto: Vadim Razumov
Kulturna dediščina, ki jo predstavljajo plemiške posesti, je danes v glavnem ogroženo. Uradno je registriranih okoli 7.000 posesti, a bi jih lahko bilo še veliko več.
Na posest Meščerino so v začetku 20. stoletja rada prihajala mnoga velika imena ruske umetnosti. Danes potrebuje hitro restavracijo. / Foto: Vadim Razumov
Večina posesti danes potrebuje hitro in resno restavracijo, vendar vlada ne more zagotoviti zadostnih sredstev, zato je zagnala posebne programe za zasebne investitorje, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost na tem področju.
Posest družine Asejev so postavili leta 1905 v Tambovu. Po revoluciji je postala državna lastnina. Takrat sta imela tam prostore Biološka fakulteta Univerze v Tambovu in sanatorij. Posest je leta 1995 dobila status kulturnega spomenika, leta 2014 je postala muzej. / Foto: Vadim Razumov
Na leto zasebnim investitorjem prodajo ali dajo v začasen najem 30 do 50 posesti, a je prisotnost investitorjev na tem področju še vedno relativno nizka.
Posest Mehovice v Ivanovski regiji je bila vzpostavljena v 19. stoletju. Je dobro ohranjena in se zdaj prodaja za 9,6 milijonov rubljev (približno 135.500 evrov). / Foto: Vadim Razumov
Pri restavraciji prelepih vil iz carskih časov pomagajo potomci ruskih plemičev, predstavniki nevladnih organizacij in naložbenih podjetij, pa tudi običajni ljudje in podjetniki. Najbolj učinkoviti med njimi so verjetno potomci plemičev, ker poznajo zgodovino posesti in običaje, vezane nanj, po restavraciji se pogosto odločijo, da bodo živeli na svoji odročni posesti.
Manež (prostor za treniranje konjev) na posesti Arženka (Raskazovo) v Tambovski pokrajini je izdelan v angleškem slogu. / Foto: Vadim Razumov
Naložbe v posesti so dokaj zapletene in zahtevajo veliko časa, zaradi cene in strogih pravil pri restavriranju, pa tudi zaradi potencialnih problemov pri kompenzaciji naložbe. A se lahko stvar dolgoročno izplača. Investitor dobi ekskluzivno nepremičnino, ki jo lahko ob primernem izkoriščanju spremeni v hotel, šolo ali kakšen drug javni objekt. Poleg tega so pri restavracijskih delih na eni od posesti odkrili zbirko 380 starih bakrenih kovancev. Morda tudi bodoče kupce starih in porušenih posesti čakajo podobna prijetna presenečenja?
Peterhof, veličastna dežela fontan na obrobju Peterburga