»Direktna linija«, dedek Putin, o problemih ljudi in ukrajinski »zelenci«

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno, že petnajstič, izvedel vsakoletno »direktno linijo«. V neposrednem prenosu je odgovarjal na vprašanja državljanov iz vseh koncev Rusije. V štirih urah je komentiral Sirijo, Ukrajino, ZDA, ceste na Bajkalu, prihodnost tovarn in osvajanje Arktike, korupcijo, odnose z opozicijo, gospodarstvo, »rusko sled« v ameriških volitvah in še marsikaj.

Predsednik je ponovno nastopil v takšni vlogi, ki daje občutek, da je edini človek, ki realno rešuje vprašanja. In to kakršnakoli: od mednarodnih odnosov do zaprašenega kotička, smetišča v okolici Moskve in razpok v zidovih. Direktor Centra za politične raziskave na Finančni univerzi pri ruski vladi Pavel Salin je komentiral, da še naprej prevladuje stari princip upravljanja države »z ročno«.

»Ekonomska kriza je premagana«, »zaradi sankcij smo vklopili možgane«

»Oblast ve, da prebivalstvo čaka, da bodo pozorni na družbeno-ekonomska vprašanja, nizki življenjski standard, razbite ceste, odsotnost obljubljenega denarja. Na kakšen način bomo prišli do teh pozitivnih sprememb, ni bilo slišano. Iz 'direktne linije' sledi, da je mogoče svoj položaj izboljšati le tako, da počakaš nekaj let in uspeš priklicati predsednika,« sklepa Salin.

Pritožb nad razpadajočimi stanovanji in brezizhodno finančno situacijo je bilo zares veliko, čeprav je predsednik svojo seanso komuniciranja z ljudstvom začel z besedami, da je »kriza premagana«. No, mogoče to niti niso bila glavna pričakovanja od »linije«. Obstaja verjetnost, da je to zadnja »direktna linija« Putina. Leta 2018 bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve, načrti državnega voditelja pa vse do danes še niso znani.

Vir: AP

Prijateljstvo z Zahodom in perspektive v Siriji

Putin ni veliko govoril o mednarodnih problemih. Kar je povedal na to temo, pa lahko strnemo v en postulat: »Če želite biti prijatelji, smo pripravljeni. Če nočete, ni treba, lahko čakamo.« Gre za pragmatičen pristop, je prepričan politični tehnolog in generalni direktor Agencije za politične in gospodarske komunikacije Dmitrij Orlov:

»Zanimajo nas maksimalno ugodni odnosi z vsemi državami. Pod določenimi pogoji, seveda. Rusija v diplomaciji ne bo tekla pred vsemi in za nekoga drugega ustvarjala nad-udobne pogoje. Če bo partnerjem to potrebno, bomo začeli pogovore. Če jim ni potrebno, pomeni, da se lahko razmere z istimi sankcijami konzervirajo za nedoločen čas. Putin pa je pošteno rekel, da sankcije niso grožnja nacionalnim interesom.«

Seveda je v Ameriki rusofobija, v ameriških medijih vlada histerija glede Rusije, toda vse skupaj je rezultat političnega boja, so prepričani v Kremlju. »Če ne bi bilo Krima, bi si pa izmislili nekaj drugega za odvračanje Rusije,« je rekel Putin.

Voditelj Ruske federacije tukaj sicer ni dodal ničesar novega, saj je le ponovil večkrat izraženo stališče. O Ukrajini je govoril prizanesljivo in s kančkom humorja, ko je Evropi zaželel »srečo« v medsebojnih odnosih z ukrajinskimi »zelenci«. Glede Sirije je bil konsistenten: cilj oboroženih sil Ruske federacije je reševanje konflikta v regiji, iz katere Rusija zaenkrat ne namerava oditi in se bo v primeru krepitve sirske vojska samo umaknila v svoja oporišča v Siriji.

Vir: AP

Izginuli denar in dialog z opozicijo

V odgovor na pritožbe državljanov je predsednik večkrat odgovoril: »(Ruska) Federacija je namenila denar.« Vprašanje je, kje je ta denar potem končal. Predlagal je, da je to treba vprašati guvernerje ali tožilstvo. Predsednika so spomnili na njegove besede, da »svojih ne bomo izdali«, in ga vprašali, ali se to mar nanaša na skorumpirane uradnike. »Jaz jih nimam za svoje,« je odgovoril predsednik.

Tema množičnih shodov proti korupciji, ki so se končali z aretacijami ljudi, kazenskimi in upravnimi zadevami po vsej Rusiji, je bila tik pred »linijo« načeta v vprašanju, ali se je Putin pripravljen pogovarjati z opozicijo. »Pripravljen sem se pogovarjati z vsemi, ki so res usmerjeni k izboljšanju življenja ljudi, reševanju problemov in ne izkoriščajo obstoječih težav za politični PR in samopromocijo, da bi sebi delali koristi od teh težav,« je komentiral ruski predsednik.

Orlov pravi, da daje »direktna linija« splošen vtis, da Rusija danes doživlja politično turbulenco. Politični tehnolog je prepričan, da je imel predsednik dve poti: podrobno komentirati in odgovarjati na izražene zahteve, ali pa demonstrirati, da glavnega pomena niso protestniki, ampak večina prebivalstva s svojimi realnimi problemi. Predsednik je izbral drugo pot, kar je po mnenju Orlova izgledalo dokaj »jasno in ustrezno glede na to turbulenco v ozadju«.

Vir: Global Look Press

Predsedniške volitve in dedi Putin

Po koncu »direktne linije« ni nič bolj jasno, ali namerava Putin kandidirati za še en predsedniški mandat ali ima morda že svojega naslednika. Iz svoje beležke je prebral vprašanje »Koga nameravate pustiti za seboj?« in potem odgovoril: »Prvič, jaz še delam. Drugič, to morajo odločiti sami volivci. O svojih preferencah bom še povedal, tega ne bom skrival, ampak odločijo lahko samo volivci.«

Salin meni, da sploh pred jesenjo drugega niti ne moremo pričakovati: Putin je dal jasno vedeti, da je še prezgodaj za zagon kampanje. »Je pa jasno zastavil glavni izziv za novega predsednika,« razlaga Orlov. Izziv se glasi dobesedno takole: »Zagotoviti rast dohodkov, izvleči se iz revščine in barak.« A vendar so nekateri v odgovorih predsednika že videli signale, da se bo v resnici potegoval za nov mandat.

Vladimir Putin redko razkrije kaj o svoji družini, tokrat pa je povedal, da se mu je nedavno rodil vnuk. V časopisu Kommersant so že izrazili predpostavko, da bi lahko tema »Dedka Putina« obnovila podobo predsednika pred volitvami leta 2018. »Če se bo tema pravilno podajala, lahko 'dedi Putin' pritegne nove simpatije volilnega telesa,« menijo pri Kommersantu.

Najzabavnejši odgovori Putina na »direktni liniji«