Ruski predstavnik pri Evropski uniji: EU bi lahko spremenil odnos do Moskve
V Evropski uniji se počasi »poraja situacija«, v kateri bi lahko Evropska unija spremenila svoj odnos do Rusije, je na podlagi zadnjega političnega dogajanja prepričan ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov, ki je za Izvestija spregovoril o aktualnih rusko-evropskih odnosih.
Spomnil je, da bodo proti koncu meseca potekale nove razprave o treh paketih »omejevalnih ukrepov« proti Rusiji (sam ima to za bolj ustrezen termin kot »sankcije«), ki sicer potečejo 31. julija letos. Vladimir Čižov je za ruski časnik izrazil prepričanje, da se utegne ali slej (morda še ne tokrat) v EU nabrati zadosti politične volje in kritične mase politikov, da bodo ponovno premislili politiko sankcij proti Rusiji. O sankcijah proti Rusiji lahko od nekaterih politikov ali gospodarstvenikov občasno slišimo spontane kritike in pozive k njihovemu mehčanju ali celo odpravi, a so se vsake pol leta, ko je nastopil čas za odločanje, ukrepi do sedaj rutinsko podaljševali brez velikega nasprotovanja članic EU.
Dejal je, da so v evropskem parlamentu, ki bo od 12. junija na plenarnem zasedanju v Strasbourgu obravnaval tudi Rusijo, trenutno še vedno v večini tisti, ki zagovarjajo obstoječe ali zaostritev sankcij, medtem ko so »zdravi glasovi«, kot jim je rekel, še v manjšini. Dodal je, da resolucije evropskega parlamenta sicer niso zavezujoče za izvršilne strukture EU, ki lahko mnenje parlamenta pri takšnih temah upoštevajo, ni pa to povsem nujno in ga dostikrat tudi ne.
Glede Evropske unije je ruski diplomat zagotovil, da v bližnji prihodnosti zagotovo ne bo razpadla, četudi doživlja »polkrizo« (brexit, kriza evroobmočja, migracijska kriza), kot se je pred časom izrazil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Še več, prepričan je, da bi se lahko po Brexitu okrepila, a je še vprašanje, v kakšni smeri se bo razvijala: lahko bi šlo tudi za »Evropo več hitrosti« ali poudarjeno vlogo držav z evrom, čemur nasprotujejo države, kot je Poljska, ki nočejo ostati izven središča dogajanja, razlaga ruski diplomat.
Čižov je ocenil, da se je med EU in ZDA nabralo kar nekaj protislovij, pri čemer piko na i predstavlja sveža odločitev Washingtona o izstopu iz pariškega podnebnega sporazuma. Kot pomemben dejavnik je izpostavil tudi nesoglasja z Nemčijo, ki ji precej zvesto sledijo druge članice. »Zaradi nepredvidljivosti sedanje ameriške administracije raje ne bi delal dolgoročnih napovedi,« je dodal.
Ob tem je opozoril, da je unija vzpostavila določene delovne stike z Evrazijsko gospodarsko skupnostjo, ki jo je še nedavno praktično povsem ignorirala. Poudaril je, da se Evrazijska gospodarska skupnost gradi tudi na podlagi izkušenj iz projekta Evropske unije. Prepričan je tudi, da EU počasi postaja bolj skeptičen do Kijeva – če že ne zaradi njegovih dejanj v Donbasu, pa zaradi reform, ki jih je obljubljal Zahodu in zanje dobil tudi denar.
Kakšne so posledice sankcij proti Rusiji za EU in zakaj so jih sploh uvedli?